Jedro

Stečajni postopek kot eden izmed nepravdnih postopkov nima procesnega mehanizma za ugotavljanje spornih pravic, zato se le-te ugotavljajo v ugotovitvenem pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Likvidacijski upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je upnika, zaradi ugotovitve obstoja prijavljene izločitvene pravice, napotilo na pravdo.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je potrebno ugotoviti, da se po končni določbi 196. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL 1994) za konkretni likvidacijski postopek uporablja zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1989 (Ur.l. SFRJ št.84/89, ki se uporablja v RS po 4.členu Ustavnega zakona za izvedbo ustavne listine ...- v nadaljevanju ZPPSL 1989).

Iz zapisnika o tretjem naroku za preizkus upniških terjatev, ki je bil opravljen dne 13.6.1994 je razvidno, da je likvidacijski upravitelj v celoti prerekal navadeno terjatev na izločitev dela likvidacijske mase in izročitev le-te pritožniku. V takem primeru mora stečajni senat po določilu člena 127/I ZPPSL 1989, napotiti likvidacijskega upnika, da začne v osmih dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve. Utemeljenost upnikove terjatve se bo torej ugotavljala v pravdnem postopku, če bo upnik vložil tožbo. Upnik si napačno tolmači izpodbijani sklep, da je že odločeno o njegovi terjatvi - zato so pritožbene navedbe o nasprotju med razlogi izpodbijanega sklepa - neupoštevni.

Likvidacijskemu upravitelju ni potrebno navesti razloge izpodbijanja, senat pa izda sklep o napotitvi na pravdo, ker zakon tako določa. Stečajni postopek kot eden izmed nepravdnih postopkov nima procesnega mehanizma za ugotavljanje spornih pravic, zato se le-te ugotavljajo v ugotovitvenem pravdnem postopku.