Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 3. odst. 8. čl. ZPPSL/89 v stečajnem postopku ni mogoče vložiti revizije. Za likvidacijski postopek zakon nima drugačne določbe in se zato na podlagi 1. odst. 157. čl. uporablja določba 3. odst. 8. čl. tudi za postopek likvidacije.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je napotilo likvidacijskega upnika na pravdo zoper likvidacijskega dolžnika v likvidaciji zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice za parc.št. 406/5 vl.št. 157 in parc.št. 44/4 vl.št. 168. Ugotovilo je, da je sicer likvidacijski upnik zemljiškoknjižni lastnik navedenih nepremičnin, da pa je likvidacijski upravitelj prerekal izločitveni zahtevek in trdil, da so nepremičnine last likvidacijskega dolžnika.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo likvidacijskega upnika zoper sklep prve stopnje. Opozorilo je na določbo 127. čl. zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz l. 1989, ki se uporablja v tej likvidacijski zadevi. Po tej določbi likvidacijsko sodišče napoti upnika na pravdo, če likvidacijski upravitelj prereka terjatev. O utemeljenosti zahtevka se odloči v pravdi; v likvidacijskem postopku pa ni mogoče ugotavljati spornih pravic.
Proti temu sklepu vlaga likvidacijski upnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v tej zadevi ni mogoče uporabiti zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Likvidacijski dolžnik ne more v likvidacijsko maso zajeti premoženja, ki ni njegova last. Predlaga, da revizijsko sodišče oba sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Revizija je bila vročena likvidacijskemu upravitelju, ki nanjo ni odgovoril, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).
Revizija ni dovoljena.
V tej zadevi je bil pravilno uporabljen zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. SFRJ št. 84/89) in sicer glede na določbo 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91) in na podlagi 196. čl. zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št 67/93). Po navedeni določbi ustavnega zakona se namreč do sprejema ustreznih predpisov v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Novi zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz l. 1993 pa v 196. čl. določa, da se prej začeti postopki stečaja in likvidacije končajo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
Likvidacijski upnik je uveljavljal svoj izločitveni zahtevek v likvidacijskem postopku opr.št. St ../92 pri Temeljnem sodišču. Po 157. čl. zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz l. 1989 (ZPPSL 1989) se za lilvidacijski postopek smiselno uporabljajo določbe o stečaju, če ni s tem zakonom drugače določeno. Zato je moralo likvidacijsko sodišče o zahtevku likvidacijskega upnika postopati po določbah navedenega zakona.
Iz navedenih razlogov pa mora tudi revizijsko sodišče z revizijo likvidacijskega upnika postopati po določbah ZPPSL 1989. Po določbi 3. odst. 8. čl. navedenega zakona, ki je enaka določbi 3. odst. 11. čl. ZPPSL 1993, v stečajnem postopku ni mogoče vložiti revizije. Za likvidacijski postopek zakon nima drugačne določbe in se zato na podlagi 1. odst. 157. čl. uporablja določba 3. odst. 8. čl. tudi za postopek likvidacije. To pomeni, da revizija v tej zadevi ni dovoljena in jo je bilo zato treba zavreči (392. čl. v zvezi s 4. odst. 400. čl. ZPP).