Jedro

Zamuda roka iz petega odstavka 67. člena ZUTD ne more imeti za posledico izgube pravice do denarnega nadomestila, kot je predvidena v 9. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD.

Besedilo določbe predvideva izgubo pravice v primeru opustitve obveznosti "sprotnega" obveščanja, pri čemer v zvezi s pravico do nadomestila ni mogoče spregledati niti sedmega odstavka 124. člena ZUTD, ki uživalcem pravic nalaga sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic.

Ker torej obvestilo, tudi če bi ga tožnik Zavodu posredoval takoj, ne bi imelo vpliva na pravico do denarnega nadomestila, stališče tožene stranke, da že zamuda tridnevnega roka oziroma obvestitev Zavoda z zamikom povzroči izgubo pravice, ni utemeljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 11008-194/2014/3 z dne 22. 4. 2014 in št. 210-05-6452-2013/2 z dne 4. 2. 2014 in toženi stranki naložilo, da tožniku izplača zapadle zneske denarnega nadomestila za čas brezposelnosti za obdobje od 30. 11. 2013 do 28. 6. 2014. 2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse, da ima opustitev obveznosti obveščanja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod) o pravni podlagi za opravljeno delo in prejetih dohodkih, ne glede na višino, za posledico prenehanje pravice do denarnega nadomestila. Zato je bistveno kršeno načelo zakonitosti. Rok za predložitev pravne podlage je v Zakonu o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami) jasno določen kot rok treh dni po nastanku. Bistveno je, da tožnik Zavoda v zakonskem roku ni obvestil o podjemni pogodbi, na podlagi katere je prejel plačilo. Da višina prejetega dohodka na pravico do denarnega nadomestila ne bi vplivala, bi bil lahko predmet presoje Zavoda v nadaljevanju. Obrazložitev sodišča ni dopustna, ker spregleda dejansko stanje in povsem zanemari natančno določene roke za obveznosti zavarovancev.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril, vendar revizijsko sodišče odgovora ni upoštevalo, ker ga je vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega odgovor tudi ni podpisan.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožniku je bila z odločbo Zavoda z dne 10. 10. 2013 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 29. 9. 2013 do 28. 6. 2014. Z izpodbijanima odločbama je bilo odločeno, da mu z dnem 30. 11. 2013 preneha pravica do denarnega nadomestila, ker je opustil obveznost sprotnega obveščanja o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo (odločba organa prve stopnje), oziroma ker v roku treh dni organa ni obvestil o sklenitvi pogodbe in prejemu dohodka (odločba organa druge stopnje). Tožnik je 22. 11. 2013 sklenil podjemno pogodbo za dokončanje izdelka za čas od 25. 11. 2013 do 29. 11. 2013. O tem je Zavod obvestil 15. 1. 2014, 16. 1. 2014 pa je obvestilo dopolnil s podjemno pogodbo in obvestilom TRR, iz katerega izhaja, da je 13. 12. 2013 prejel nakazanih 150,00 EUR za opravljeno delo po podjemni pogodbi.

8. Po določbi petega odstavka 67. člena ZUTD je o podlagi za izplačilo dohodka iz dela zavarovanec dolžan obvestiti zavod ob prijavi, če obstaja že tedaj, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je dolžan sproti obveščati Zavod.

9. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da tožnik Zavoda o sklenitvi podjemne pogodbe res ni obvestil v roku treh dni, ampak po 54 dneh od sklenitve. Vendar pa zamuda roka iz petega odstavka 67. člena ZUTD v obravnavanem primeru ne more imeti za posledico izgube pravice do denarnega nadomestila, kot je predvidena v 9. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD.

10. Po 9. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD zavarovanec izgubi pravico do denarnega nadomestila s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Zakonske določbe ni mogoče razlagati na način, kot je to storila tožena stranka, da je tožnik izgubil pravico do denarnega nadomestila samo zato, ker v roku treh dni ni obvestil Zavoda o podlagi za izplačilo dohodka iz dela. Besedilo določbe predvideva izgubo pravice v primeru opustitve obveznosti "sprotnega" obveščanja, pri čemer v zvezi s pravico do nadomestila ni mogoče spregledati niti sedmega odstavka 124. člena ZUTD, ki uživalcem pravic nalaga sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic.

11. Prejeto nakazilo v višini 150,00 EUR ni presegalo zneska iz prvega odstavka 67. člena ZUTD (200,00 EUR) in tožnikov prejeti dohodek ne bi imel vpliva na pravico do denarnega nadomestila, oziroma ne bi povzročil zmanjšanja denarnega nadomestila. Že v zadevi VIII Ips 55/2015 z dne 13. 7. 2015, ki je primerljiva obravnavani zadevi, je bilo sprejeto stališče, da pridobivanje dodatnega dohodka ni dejstvo, ki bi samo po sebi vplivalo na izgubo pravice do denarnega nadomestila. Ker torej obvestilo, tudi če bi ga tožnik Zavodu posredoval takoj, in ne šele po 54 dneh, ne bi imelo vpliva na pravico do denarnega nadomestila, stališče tožene stranke, da že zamuda tridnevnega roka oziroma obvestitev Zavoda z zamikom povzroči izgubo pravice, ni utemeljeno. Sodišči nižjih stopenj sta zato tudi utemeljeno presodili, da odločitev tožene stranke pomeni nesorazmerni poseg v tožnikovo pravico do socialne varnosti, ki jo denarno nadomestilo zagotavlja.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.