Jedro

Po prvem odstavku 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po poplačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka z odločitvijo, da tožniku brez posebnega predhodnega obvestila preneha pravica do denarnega nadomestila, ker v roku 8 dni zavodu ni sporočil prejetih zneskov, ki mesečno niso dosegli zneska 200,00 EUR, nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do socialne varnosti. Zato je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na odpravo upravnih odločb in odločilo, da je tožena stranka za sporno obdobje dolžna tožniku izplačati zapadle zneske denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbe tožene stranke št. ... z dne 22. 4. 2014 in odločbo št. ... z dne 4. 2. 2014 in odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožniku izplačati zapadle zneske denarnega nadomestila za čas brezposelnosti za obdobje od 30. 11. 2013 do 28. 6. 2014 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Menilo je, da tridnevni rok iz četrtega odstavka 124. člena Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/10 s spremembami, ZUTD) ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD oziroma 65. člena ZUTD, saj sprotno obveščanje niti v tej določbi niti v katerikoli drugi ni definirano oziroma časovno in terminsko opredeljeno. Glede na to, da je tožnikov zaslužek iz predložene podjemne pogodbe znašal skupaj 150,00 EUR, gre za dohodek, ki v posameznem mesecu ne presega 200,00 EUR tako, da prejeti dohodek ne bi vplival niti na znižanje denarnega nadomestila in je tako odločitev tožene stranke o prenehanju pravice do denarnega nadomestila brez brezposelnostjo nesorazmerno poseglo v tožnikovo pravico do socialne varnosti, ki jo denarno nadomestilo zagotavlja.

2. Pritožuje se tožena stranka. Meni, da je dejansko stanje v predmetni zadevi drugačno, kakor v zadevi Psp 311/2014, na katero se sklicuje izpodbijana sodba. Tožnik je bil namreč na 8 dnevni rok kot rok sprotnega obveščanja, opozorjen že v vlogi, zato dejansko stanje ni enako kot v zadevi, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje. V obravnavani zadevi ni prav nobenega dvoma, da je tožnik opustil dolžnost sprotnega obveščanja, saj je podjemno pogodbo, ki jo je podpisal dne 3. 12. 2013, toženi stranki predložil šele dne 15. 1. 2014, prav tako je istega dne javil, da je dne 13. 12. 2013 prejel nakazanih 150,00 EUR za opravljeno delo po podjemni pogodbi. Rok za predložitev podlage za izplačilo dohodka za delo je določno naveden v petem odstavku 67. člena ZUTD, tožnik je imel rok 3 dni, pogodbo pa je predložil zavodu več kot po enem mesecu. Iz sodbe Psp 141/2014 izhaja, da je tožnik o vsakem prejemu plačila zavod dolžan obvestiti v roku 8 dni, pri tem zakon obveznost ne omejuje zgolj na zneske, ki ne presegajo 200,00 EUR.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba tožene stranke zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 22. 4. 2014, s katero se je zavrnila pritožba zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 4. 2. 2014. S slednjo je Območna služba A. Zavoda RS za zaposlovanje odločila, da tožniku z dnem 30. 11. 2013 preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

7. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je bila tožniku z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 10. 10. 2013 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za 9 mesecev in sicer za obdobje od 29. 9. 2013 do 28. 6. 2014. Isti organ je z odločbo z dne 4. 2. 2014 odločil, da tožniku z dnem 30. 11. 2013 preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ker je opustil obveznosti sprotnega obveščanja o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, dodatnem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila. Tožnik je 15. 1. 2014 Zavod RS za zaposlovanje obvestil, da je sklenil podjemno pogodbo za dokončanje izdelka in prevozne stroške ter na obvestilu navedel, da ni bil seznanjen, da mora zavod obvestiti v roku 3 dni. Dne 16. 1. 2014 je obvestilo dopolnil s podjemno pogodbo z dne 22. 1. 2013 in izpisom TRR. Podjemna pogodba je bila sklenjena za obdobje 25. 11. 2013 do 29. 11. 2013. Iz prilivov na tožnikov TRR izhaja, da je dne 13. 12. 2013 prejel nakazanih 150,00 EUR za delo po podjemni pogodbi. Toženka je z dokončno odločbo z dne 22. 4. 2014 pritožbo tožnika zavrnila in potrdila prvostopenjsko odločbo.

8. Kot navaja Vrhovno sodišče RS v sodbi VIII Ips 55/2015, s katero je zavrnilo revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 211/2014, je ZUTD glede pridobivanja dodatnega dohodka v času prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost jasen, upravičenec pravico do denarnega nadomestila ne izgubi, v kolikor gre za prejemke do določenega zneska. Tako posledico ima le pridobivanje dohodka iz ponovne zaposlitve ali samostojnega opravljanja dejavnosti oziroma v drugih primerih, našteti v prvem odstavku 65. člena ZUTD. Po prvem odstavku 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki poplačilo davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200,00 EUR.

9. Rok 8 dni po določbi sedmega odstavka 124. člena ZUTD je določen za sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic. Ker pridobivanje dodatnega dohodka ni dejstvo, ki bi samo po sebi vplivalo na izgubo pravice do denarnega nadomestila, tako določenega roka ni mogoče uporabiti za razlago pojma „sprotno obveščanje“ iz 67. člena ZUTD.

10. Kakor je obrazložilo že pritožbeno sodišče v sodbi Psp 311/2014 v točki 12 obrazložitve je potrebno citirana določila ZUTD razlagati tudi na ustavno skladen način tako, da prekomerno in nesorazmerno ne poseže v pravico do socialne varnosti, ki je denarno nadomestilo zagotavlja. Tudi prvostopenjsko sodišče v 12. točki izpodbijane sodbe ocenjuje, da je tožena stranka z odločitvijo, da tožniku brez posebnega predhodnega obvestila preneha pravica do denarnega nadomestila, ker v roku 8 dni zavodu ni sporočil prejetih zneskov, ki niso dosegli mesečno niti zneska 200,00 EUR, nesorazmerno poseže v tožnikovo pravico do socialne varnosti.

11. Tudi v predmetni zadevi, po mnenju pritožbenega sodišča, gre za podoben primer in za s strani tožene stranke nesorazmeren poseg v socialno varnost tožnika, ki jo je tožena stranka sankcionirala tako, da je tožniku odvzela socialno varnost, s tem, da mu je izdala izpodbijano odločbo, da mu preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ker je opustil obveznost sprotnega obveščanja o sklenjeni podjemni pogodbi in iz te pogodbe izhajajočem prilivu v višini 150,00 EUR. Ob tem ni nepomembno, da je tožnik toženo stranko tako o podlagi, kakor o izvršenem plačilu obvestil sam, sicer z zamikom, ker, kot navaja v izjavi z dne 15. 1. 2014, ni bil seznanjen, da mora toženo stranko o navedenem obvestiti v roku 3 dni.

12. V preostalem se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na izpodbijano sodbo oziroma na v njej ugotovljeno dejansko stanje in pravne zaključke.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.