Jedro

Managerska pogodba ni predvidevala odpravnine pri odpoklicu na podlagi 221.i člena ZFPPIPP. Revident se s tem ne sooči in zato ne more biti uspešen z revizijskim očitkom glede odpravnine.

Sodišče pri presoji sklepa upravnega odbora o izplačilu zavarovalnine z dne 6. 10. 2014 ni zmotno uporabilo 151. člen ZFPPIPP, s tem ko je štelo, da sklep pomeni nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v času, ko so že nastopile pravne posledice prisilne poravnave in ga tako štelo za ničnega.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 2.447,08 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerimi je tožeča stranka zahtevala plačilo odpravnine (90.000,00 EUR), zavarovalnine (45.718,79 EUR) in posebne nagrade (30.000,00 EUR), skupaj z zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je še naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom št. III DoR 71/2020 z dne 11. 8. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanj: a) ali odpoklic upravnega odbora na podlagi 221.i člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sam po sebi pomeni odpoklic iz krivdnih razlogov, ali pa gre zgolj za določbo, ki upniku, po pridobljenem pooblastilu za vodenje poslov dolžnika, omogoča odpoklic v postopku prisilne poravnave brez soglasja sodišča in brez potrebe po navajanju razlogov za odpoklic, in

b) ali je sodišče pri presoji sklepa upravnega odbora o izplačilu zavarovalnine z dne 6. 10. 2014 zmotno uporabilo 151. člen ZFPPIPP, s tem ko je štelo, da sklep pomeni nedovoljeno razpolaganje s premoženjem v času, ko so že nastopile pravne posledice prisilne poravnave in ga tako štelo za ničnega.

4. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo sodišča druge stopnje, pri čemer uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga njeno spremembo, tako da bi se pritožbi ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnil, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev v ponovno odločanje pritožbenemu sodišču. 5. Dopuščeni vprašanji zadevata le odpravnino in zavarovalnino. Tudi revident ponuja le razloge v tem okviru. Zato je šteti, da z revizijo izpodbija drugostopenjsko sodbo le glede odpravnine in zavarovalnine.

6. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

**Relevantno dejansko stanje**

7. Pravdni stranki sta dne 2. 7. 2012 sklenili managersko pogodbo in dne 15. 4. 2013 še aneks. V tretjem odstavku točke XI.3 je bilo (v relevantnem delu) določeno, da je glavni izvršni direktor (tožnik) upravičen do odpravnine: - zaradi odpoklica, ki je bil posledica reorganizacije upravljanja koncerna zaradi statutarnih sprememb, sklepov organov družbe ali spremembe funkcij ali dejavnosti družbe, v kolikor niso bili hkrati podani krivdni razlogi za prenehanje funkcije, - zaradi odpoklica na zahtevo bank upnic, v kolikor niso bili hkrati podani krivdni razlogi za prenehanje funkcije.

8. V pogodbi je bilo določeno, da z dnem prenehanja članstva v upravnem odboru preneha tudi funkcija glavnega izvršnega direktorja ter da zavarovalna vsota iz življenjskega zavarovanja z ZAVAROVALNICO A., ki je zadevala tožnika, pripada družbi, upravni odbor pa odloči, da se zavarovalna vsota ob dospetju izplača glavnemu izvršnemu direktorju, če ostane v tej funkciji ves predvideni čas trajanja managerske pogodbe, kot tudi v primeru predčasne odpovedi pogodbe brez krivdnega razloga.

9. Nad B. d.o.o. je bil dne 19. 9. 2014 začet postopek prisilne poravnave. Njen upravni odbor je dne6. 10. 2014 sprejel sklep, da se zavarovalna vsota izplača tožniku. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 24. 11. 2014 na podlagi 221.i člena ZFPPIPP pooblastilo upnika DUTB d.d. za vodenje poslov dolžnika, kar je vključevalo tudi pravico odpoklicati in razrešiti tedanje člane upravnega odbora. Tak sklep je DUTB d.d. sprejel dne26. 11. 2014 in v njem navedel, da nima zaupanja, da bi obstoječi upravni odbor lahko ustrezno izvedel finančno prestrukturiranje. Kot krivdni razlog za razrešitev je bila navedena kršitev pravil ZFPPIPP, saj upravni odbor v enem mesecu od začetka postopka prisilne poravnave ni predložil ustreznega osnutka poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika v skladu s 221.l členom in 142. členom ZFPPIPP. Novoimenovani upravni odbor je nato 27. 11. 2014 odpoklical tožnika s funkcije glavnega izvršnega direktorja.

**Razlogi sodišč prve in druge stopnje**

10. Sodišče prve stopnje v določbah managerske pogodbe ni našlo opore za odpravnino tožniku. Do nje bi bil upravičen le, če bi ga odpoklicala B. d.o.o. na zahtevo upnikov, ne bi bili pa podani krivdni razlogi za odpoklic. Ker je šlo za odločitev DUTB d.d. in ne družbe, ki jo je vodil tožnik, bi šlo lahko le za odškodninsko odgovornost DUTB d.d., če bi se izkazalo, da ni bilo upravičenih razlogov za predčasen odpoklic. Glede zahtevka za izplačilo zavarovalnine je zavzelo stališče, da je bil sklep uprave B. d.o.o. z dne 6. 10. 2014 ničen, ker je bil sprejet potem, ko so že nastopili učinki začetka postopka prisilne poravnave in po določbi 1. točke drugega odstavka 151. člena ZFPPIPP upravni odbor dolžnika ni več smel razpolagati s premoženjem dolžnika, razen v obsegu, potrebnem za opravljanjem njegovih rednih poslov.

11. Pritožbeno sodišče se je strinjalo s stališčem sodišča prve stopnje, da managerska pogodba odpoklica na podlagi 221.i člena ZFPPIPP ni določala kot razlog za izplačilo odpravnine. Dodalo je, da je zato nepomembno, ali je dejanje upnika DUTB šteti kot dejanje same družbe ali ne. Glede zavarovalnine je pritrdilo stališču, da so za družbo po začetku postopka prisilne poravnave veljale omejitve razpolaganja s svojim premoženjem po določbi 1. točke drugega odstavka 151. člena ZFPPIPP, kar je veljalo tudi za odločitev upravnega odbora o plačilu zavarovalnine tožniku.

**Revizijske navedbe**

12. Revident navaja, da je v tretjem odstavku točke XI managerske pogodbe določena obveznost tožene stranke, da v primeru neutemeljenega oziroma nekrivdnega odpoklica tožnika z mesta glavnega izvršnega direktorja tožniku izplača odpravnino v višini devetih mesečnih plač. Višje sodišče naj bi pri odločanju napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, „da gre pri odpoklicu na podlagi 221.i člena ZFPPIPP avtomatsko za odpoklic iz krivdnih razlogov“. Sodišče naj bi zmotno uporabilo tudi 151. člen ZFPPIPP, saj sklep upravnega odbora o izplačilu zavarovalnine temelji na obveznosti plačila, ki jo je predvidevala že managerska pogodba in torej za obveznost, ki je bila dogovorjena že pred začetkom postopka prisilne poravnave. Upravni odbor ni vzpostavil nove obveznosti, ampak je zgolj ugotovil nastop pogojev za izplačilo zavarovalnine. Revident še problematizira vprašanje insolventnosti družbe, ki jo je vodil, kakor tudi povezavo med insolventnostjo in krivdo poslovodstva zanjo.

**Razlogi za zavrnitev revizije**

13. Z revizijo se izpodbija sodbo sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP). Drugostopenjsko sodišče (prav tako ne prvostopenjsko) ni zavzelo stališča, ki mu ga očita revident, namreč, da gre pri odpoklicu na podlagi 221.i člena ZFPPIPP avtomatsko za odpoklic iz krivdnih razlogov. Zavzelo je stališče, da managerska pogodba ne predvideva odpravnine pri odpoklicu na podlagi 221.i člena ZFPPIPP. Revident se s tem ne sooči in zato ne more biti uspešen z revizijskim očitkom glede odpravnine. Ne pojasni, v kateri alineji tretjega odstavka točke XI.3 managerske pogodbe vidi oporo za svoj zahtevek. Najbližja bi bila sicer zadnja alineja, a revident ne zatrjuje, da bi šlo za njegov odpoklic na zahtevo bank, tožena stranka pa seveda ni banka.

14. Odgovor na prvo vprašanje je sicer jasen. Samo zato, ker je družba zašla v insolventnost, poslovodstvu še ni mogoče avtomatično očitati, da jo je zakrivilo in zato tudi odpoklic upravnega odbora na podlagi 221.i člena ZFPPIPP sam po sebi ne pomeni odpoklica iz krivdnih razlogov.

15. Po določbi prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP sme dolžnik po uvedbi postopka prisilne poravnave opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov, če ni v tretjem odstavku istega člena drugače določeno. Po določbi 1. točke drugega odstavka 151. člena ZFPPIPP dolžnik ne sme razpolagati s svojim premoženjem, razen v obsegu, potrebnem za opravljanje poslov iz prvega odstavka istega člena. Ne drži, da je upravni odbor samo ugotovil, da so izpolnjeni pogodbeni pogoji za izplačilo zavarovalnine tožniku. Managerska pogodba je določala, da se zavarovalnina izplača glavnemu izvršnemu direktorju, če ostane v tej funkciji ves predvideni čas trajanja managerske pogodbe, kot tudi v primeru predčasne odpovedi pogodbe brez krivdnega razloga. V času odločanja upravnega odbora (6. 10. 2014) še ni potekel ves predvideni čas trajanja managerske pogodbe, niti še ni prišlo do odpoklica. Zato ni šlo za golo ugotovitev upravnega odbora, da so izpolnjeni pogoji za izplačilo. Tudi ne drži, da je pomembno le, kdaj je bila sklenjena zavarovalna pogodba, pač pa je odločilno, kdaj je nastal zavarovalni primer (v tem primeru t.i. doživetje). Po obrazloženem je odgovor na drugo dopuščeno vprašanje, ki zadeva le odločitev upravnega odbora in ne sega na vprašanje utemeljenosti samega zahtevka za izplačilo zavarovalnine, negativen.

16. Po povedanem se je pokazalo da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

**O stroških postopka**

17. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (II. točka izreka). Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka. Dolžna pa je toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka. Tožena stranka je upravičena do 1.800 točk za odgovor na revizijo (tar. št. 21/3 Odvetniške tarife; OT), 54 točk za izdatke za stranko in druge izdatke (11. člen OT) in do 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) znaša 1.357,13 EUR.

18. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).