Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP , je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka odločilo, da je tožnik od 1. 4. 2017 dalje dolžan plačevati za preživljanje svoje in toženkine mladoletne hčerke mesečno preživnino v višini 200,00 EUR, v II. točki izreka pa je višji tožbeni zahtevek zavrnilo in v IV. točki izreka odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom. V III. točki izreka je odločilo, da je sodna poravnava, ki sta jo pravdni stranki sklenili na naroku dne 9. 3. 2007 sestavni del odločbe. Po tej sodni poravnavi je mladoletna hčerka zaupana v varstvo in vzgojo materi (toženki), z očetom (tožnikom) pa so določeni obsežni stiki, in sicer je pri njem od srede po šoli do petka zjutraj ter vsak drugi vikend od petka po šoli do ponedeljka ter poleg tega še 16 dni strnjeno tekom poletnih šolskih počitnic.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženkini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da se preživnina, ki jo je tožnik dolžan plačevati za mladoletno hčer, mesečno zviša za 100 EUR (na 300 EUR). Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo in odločilo, da tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: ◦ Ali je bilo preživninsko breme med starša razdeljeno pravilno, torej v skladu s 129. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZZDR), ki določa, da se pri odmeri preživnine nerezidenčnemu staršu upošteva obseg njegovih stikov z mladoletnim otrokom in nižji stroške iz tega naslova? ◦ Kako na porazdelitev preživninskega bremena vpliva dejstvo, da mladoletni otrok preživlja enako časa pri vsakem od staršev, tako v času šolskega leta kot med počitnicami? ◦ Ali na odmero preživnine vpliva že zgolj samo dejstvo, da je otrok dodeljen enemu od staršev, četudi otrok enakovreden del časa preživi z nerezidenčnim staršem, ki enako odgovorno prispeva k vzgoji in razvoju otroka v skladu z otrokovimi potrebami in koristmi? ◦ Ali se stroški, ki mesečno obremenjujejo oba starša v enakem deležu, morajo upoštevati pri ugotavljanju višine potreb mladoletnega otroka? ◦ Ali se s preživnino krijejo tudi stroški, ki niso izključno povezani s preživljanjem otrok (npr. najemnina)? Navaja, da pritožbeno sodišče pri odmeri preživnine nepravilno upoštevalo tudi stroške za prehrano in bivanje (del stanovanjskih stroškov in najemnino), čeprav je mladoletna hči zaradi obsežno določenih oziroma dogovorjenih stikov veliko pri očetu. V zvezi s tem uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na sklep II Ips 345/2016. Glede tretjega vprašanja uveljavlja, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Pritožbeno sodišče ni upoštevalo, da so tožnikovi stiki z otrokom enakovredni času, ki ga otrok preživlja s toženko. Dogovorjeni režim stikov se dejansko približuje institutu skupnega starševstva. Tožnica s tem, ko ji je bil otrok zaupan v vzgojo in varstvo glede na enakovredno določene stike otroka z očetom ne trpi višjih stroškov, ki bi bili povezani s preživljanjem otroka. Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo tistih stroškov, ki v enakem obsegu nastajajo pri obeh pravdnih strankah. Obseg stikov v konkretnem primeru odločilno vpliva na obseg potreb mladoletnega otroka in posledično na razporeditev preživninskega bremena. Potrebni stroški nastajajo tudi v času, ko otrok biva pri staršu, kateremu ni dodeljen. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 244/2000. Glede petega vprašanja smiselno uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na sodbo II Ips 346/2004, ker najemnina ni strošek, ki bi bil povezan s preživljanjem mladoletnega otroka in ga sodišče ne bi smelo upoštevati pri odmeri preživnine.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).