Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je v okoliščinah konkretne zadeve (pes se je nahajal na domačem dvorišču, kjer je bil privezan na verigo, ki je bila dovolj kratka, da pes ni mogel doseči dovozne poti, nanj pa je opozarjala opozorilna tabla, ter ostale okoliščine konkretne zadeve) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo oziroma drugi odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ko je zaključilo, da toženca nista poskrbela za ustrezno varstvo in nadzorstvo psa, - ali je v okoliščinah konkretne zadeve (tožnica je vedela, da se na dvorišču nahaja pes, da lahko pes seže skoraj do poti, psa je tudi videla, prav tako je bila seznanjena s tablo, ki je opozarjala na nevarnost psa, na podlagi lastnih izkušenj je vedela, da se pes zaganja v mimoidoče avtomobile in pešce kot tudi to, da je pes že pred kritičnim časom poškodoval več ljudi, kljub vsemi navedenemu pa je ubrala pot neposredno ob dvorišču in celo skrenila na dvorišče ter ni ohranila varnostne razdalje, čeprav je to možnost imela) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da znaša soprispevek tožnice k nastanku škode zgolj 30 % oziroma ko je odločilo, da sta toženca za škodni dogodek odgovorna v deležu 70 %.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je v okoliščinah konkretne zadeve (pes se je nahajal na domačem dvorišču, kjer je bil privezan na verigo, ki je bila dovolj kratka, da pes ni mogel doseči dovozne poti, nanj pa je opozarjala opozorilna tabla, ter ostale okoliščine konkretne zadeve) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo oziroma drugi odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ko je zaključilo, da toženca nista poskrbela za ustrezno varstvo in nadzorstvo psa? - Ali je v okoliščinah konkretne zadeve (tožnica je vedela, da se na dvorišču nahaja pes, da lahko pes seže skoraj do poti, psa je tudi videla, prav tako je bila seznanjena s tablo, ki je opozarjala na nevarnost psa, na podlagi lastnih izkušenj je vedela, da se pes zaganja v mimoidoče avtomobile in pešce kot tudi to, da je pes že pred kritičnim časom poškodoval več ljudi, kljub vsemi navedenemu pa je ubrala pot neposredno ob dvorišču in celo skrenila na dvorišče ter ni ohranila varnostne razdalje, čeprav je to možnost imela) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da znaša soprispevek tožnice k nastanku škode zgolj 30 % oziroma ko je odločilo, da sta toženca za škodni dogodek odgovorna v deležu 70 %?

Obrazložitev

1. Tožnica zahteva plačilo odškodnine, ker jo je 5. 8. 2015 ugriznil pes tožencev.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da morata toženca tožnici nerazdelno plačati 11.550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2016. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Presodilo je, da sta toženca za škodni dogodek odgovorna v deležu 70 %, prispevek tožnice pa znaša 30 %.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in sodbo sodišče prve stopnje spremenilo tako, da je tožencema naložilo, da morata tožnici nerazdelno plačati 9.450,00 EUR (odškodnino za strah je znižalo tako, da je tožnici prisodilo 2.000,00 EUR, odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa tako, da ji je prisodilo 5.000,00 EUR), sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženca vlagata vlaga predlog za dopustitev revizije in postavljata naslednja vprašanja: - Ali je v okoliščinah konkretne zadeve (pes se je nahajal na domačem dvorišču, kjer je bil privezan na verigo, ki je bila dovolj kratka, da pes ni mogel doseči dovozne poti, nanj pa je opozarjala opozorilna tabla, ter ostale okoliščine konkretne zadeve) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo oziroma drugi odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ko je zaključilo, da toženca nista poskrbela za ustrezno varstvo in nadzorstvo psa? - Ali je v okoliščinah konkretne zadeve (tožnica je vedela, da se na dvorišču nahaja pes, da lahko pes seže skoraj do poti, psa je tudi videla, prav tako je bila seznanjena s tablo, ki je opozarjala na nevarnost psa, na podlagi lastnih izkušenj je vedela, da se pes zaganja v mimoidoče avtomobile in pešce kot tudi to, da je pes že pred kritičnim časom poškodoval več ljudi, kljub vsemi navedenemu pa je ubrala pot neposredno ob dvorišču in celo skrenila na dvorišče ter ni ohranila varnostne razdalje, čeprav je to možnost imela) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da znaša soprispevek tožnice k nastanku škode zgolj 30 % oziroma ko je odločilo, da sta toženca za škodni dogodek odgovorna v deležu 70 %? - Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je glede na ugotovljen obseg škode tožnici prisodilo odškodnino v višini 10 povprečnih plač (oziroma upoštevajoč njen soprispevek v višini dobrih 7 povprečnih plač), in sicer za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 5,000,00 EUR, za strah 2.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 5.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi skaženosti 1.500,00 EUR?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).