Jedro

V obnovi postopka se upošteva dejansko in pravno stanje, ki je veljalo ob izdaji odločbe, ki je predmet obnove postopka, zaradi česar novega prostorskega akta in naknadno predloženega strokovnega mnenja ni mogoče upoštevati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ (v ponovljenem postopku) odločil, da se odločba UE Škofja Loka št. 354-4/04 z dne 31. 1. 2006, ki je dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma na parc. št. 607/1, k.o. …, izdano družbi A. d.o.o. - sedaj stranki z interesom, v obnovljenem postopku pusti v veljavi. V svoji obrazložitvi navaja, da so tožniki dne 11. 1. 2007 podali predlog za obnovo postopka in kot obnovitveni razlog navajali razlog po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker jim ni bila dana možnost udeležbe v postopku. V obnovljenem postopku je organ dne 15. 9. 2008 izdal odločbo, s katero je (svojo) odločbo z dne 31. 1. 2006 pustil v veljavi. Zoper to odločbo so se tožniki pritožili in v pritožbi navedli, da je bil po Uredbi Vlade RS o rudarskih pravicah za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na (navedenih) pridobivalnih prostorih, med drugim, na pridobivalnem prostoru …, občina Gorenja vas – Poljane (Uredba), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 39/2003, dovoljen letni izkop le 5.000 m3 oziroma 13.000 ton mineralnih surovin, stranka z interesom pa je v rudarskem projektu navedla od 20.000 do 25.000 m3 oziroma 65.000 ton letnega odkopa surovin. Ministrstvo za gospodarstvo je z odločbo z dne 10. 2. 2008 pritožbi tožnikov ugodilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. V svoji obrazložitvi je navedlo, da so tožniki pravilno opozorili na neskladje med vsebino revidiranega rudarskega projekta in Uredbo, kot tudi, da jim ni bila dana možnost izjasniti se o odločbi z dne 28. 9. 2004, s katero je bila stranki z interesom podaljšana odločba o izbiri koncesionarja. Glede na navedene nepravilnosti je stranka z interesom po pozivu organa dne 4. 3. 2009 predložila revidiran rudarski projekt, s katerim so bili seznanjeni tudi tožniki, ki so revidiranemu rudarskemu projektu nasprotovali. Dne 16. 1. 2012 je bila opravljena ustna obravnava, na kateri so tožniki ponovno izrazili svoje nasprotovanje k revidiranemu projektu in nameravanemu posegu, pri čemer so navedli že večkrat izražene argumente proti posegu v okolje in prostor ter se dodatno sklicevali še na nov občinski prostorski načrt Občine Gorenja vas – Poljane, ki za obravnavano področje predpisuje izdelavo OPPN. Vendar pa organ na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in obnovljenem postopku, ugotavlja, da je bila prvotna odločba izdana dne 31. 1. 2006 in sta tedanji Zakon o rudarstvu (ZRud) in Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih občine Škofja Loka dovoljevala posege, za katere je bilo izdano sporno dovoljenje. Zato zaključuje, da se navedeno dovoljenje pusti v veljavi. Zgolj zato, ker tožnikom ni bila dana možnost sodelovanja v prvotnem postopku, se namreč v obnovljenem postopku ne more ponovno presojati dejanskega stanja, ki je obstajalo v času odločanja prejšnje odločbe.

Drugostopenjski organ je po (ponovni) pritožbi tožnikov pod 1. točko izreka odločbe odločbo UE Škofja Loka z dne 26. 3. 2012 odpravil, pod 2. točko izreka odločbe pa odločil, da se odločba UE Škofja Loka z dne 31. 1. 2006 v 1. alineji 1. točke izreka spremeni tako, da se dopolni še z dopolnitvijo rudarskega projekta št. …, dopolnitev 1/09, januar 2009, tako se glasi : „Obravnavani poseg mora biti izveden na način in na mestu, prikazanem v revidiranem rudarskem projektu za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma. št. projekta …, dopolnitev 1/09, januar 2009“, in da v ostalem odločba ostane v veljavi. V svoji obrazložitvi navaja, da je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku upošteval odločbo Ministrstva za gospodarstvo z dne 10. 2. 2008 in v skladu s to odločbo od stranke z interesom zahteval uskladitev rudarskega projekta. Stranka z interesom je le-tega dne 4. 3. 2009 tudi predložila. V revidiranem rudarskem projektu pa so količine izkoriščanja kamna usklajene glede na pogoje, s katerimi je bila rudarska pravica podeljena in glede na pogoje iz Uredbe. Upoštevajoč usklajeni, dopolnjeni projekt iz januarja 2009, je tako drugostopenjski organ predmetno dovoljenje dopolnil še z navedbo tega projekta, v ostalem pa je odločbo pustil v veljavi. Razen neusklajenosti projekta in možnosti, da se tožniki izjavijo o podaljšanju odločbe o izbiri koncesionarja, drugih nepravilnosti že v odločbi z dne 10. 12. 2008 ni ugotovil. V obnovi postopka se namreč upošteva dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove postopka. Zato na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati sprememba prostorskega akta, ki je povsem nov akt, niti ne s strani tožnikov predloženo mnenje izvedenca z dne 9. 2. 2009. Tožniki v tožbi navajajo, da so kot lastniki nepremičnin, ki mejijo na nepremičnino, na kateri se bodo izvajala predvidena dela, ki so predmet spornega dovoljenja, zahtevali obnovo postopka, ker jim ni bila dana možnost udeležbe v prvotnem postopku. Izpodbijana odločba je napačna in nezakonita iz več razlogov. Investitor nima več lastnosti nosilca rudarske pravice oziroma nima več veljavne odločbe o izbiri koncesionarja, zato ni stvarno legitimiran v tem postopku. Tožniki ves čas opozarjajo na vrsto ugovorov, med drugim tudi na nov občinski prostorski načrt za Občino Gorenja vas - Poljane, po katerem je za peskokop Hotovlja potrebno izdelati OPPN, kar pa se ni upoštevalo. Ves čas opozarjajo še na druge nepravilnosti, ki bi morale biti upoštevane v postopku presoje za izdajo izpodbijane odločbe in sicer izpostavljajo hrup, nevarnost za pitno vodo in vodna zajetja, vodotoke – potok Hotoveljščica in varovana območja – erozijske cone. Predložili so tudi mnenje strokovne inštitucije B. z dne 9. 2. 2009, ki upošteva Zakon o varstvu okolja in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kar ni bilo upoštevano. Povsem nov moment pa predstavlja dopolnitev rudarskega projekta iz januarja 2009, saj investitor šele v tem revidiranem projektu prvič navaja odkopno letno količino materiala oziroma proizvodnjo 5.000 m2, na kar ga je opozorilo Ministrstvo za gospodarstvo. Razen tega tožniki tudi niso razpolagali z delom upravnega spisa, saj niso imeli upravnega spisa, ki je bil podlaga za izdajo odločbe z dne 31. 1. 2006. Tožniki sodišču predlagajo, da odločbo tožene stranke, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, odpravi v 2. točki njenega izreka in da zahtevo A. - stranke z interesom, za izdajo dovoljenja za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma na parc. št. 607/1, k.o. … zavrne oziroma podrejeno, da odločbo tožene stranke odpravi v 2. točki njenega izreka in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahtevajo tudi povrnitev stroškov postopka.

Hkrati s tožbo so tožniki vložili zahtevo za izdajo začasne odredbe za začasno odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, ki jo je sodišče zavrnilo s sklepom št. I U 470/2013 z dne 27. 3. 2013, ki je postal pravnomočen dne 9. 4. 2013. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tudi A. d.o.o.- sedaj stranka z interesom, odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bilo stranki z interesom dne 31. 1. 2006 izdano dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma, občina Gorenja vas-Poljane, na parc. št. 607/1 k.o. ….

Po predlogu tožnikov je UE Škofja Loka s sklepom z dne 31. 1. 2007 dovolila obnovo postopka, končanega z odločbo UE Škofja Loka z dne 31. 1. 2006 in odločila, da se postopka udeležujejo tudi predlagatelji obnove-tožniki. V obnovljenem postopku je UE Škofja Loka z odločbo z dne z dne 2. 10. 2008 stranki z interesom izdano dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma, pustila v veljavi. Ministrstvo za gospodarstvo je to odločbo odpravilo in zadevo vrnilo UE Škofja Loka v ponovni postopek. Opozorilo je na neskladje med vsebino revidiranega rudarskega projekta in Uredbo in navedlo še, da tožnikom ni bila dana možnost, da bi se izjasnili o podaljšanju odločbe o izbiri koncesionarja. V (ponovljenem) obnovljenem postopku je UE Škofja Loka izdala odločbo, s katero je (svojo) odločbo z dne 31. 1. 2006, s katero je bilo stranki z interesom izdano predmetno dovoljenje, ponovno pustila v veljavi, ker je ugotovila, da stranka z interesom za izdajo predmetnega dovoljenja izpolnjuje vse pogoje. Po pritožbi tožnikov je drugostopenjski organ izdal sedaj izpodbijano odločbo.

Sporna je torej odločitev drugostopenjskega organa o izdaji predmetnega dovoljenja stranki z interesom, da je treba pri obravnavanem posegu upoštevati tudi revidiran rudarski projekt iz januarja 2009. Tožniki, ki so se obnovljenega postopka za izdajo dovoljenja za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma udeleževali kot stranski udeleženci v smislu prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerem se ima pravico udeleževati postopka tisti, ki izkaže svoj pravni interes, tj. svoje pravno varovane pravice, so obnovo postopka utemeljevali s tem, da živijo in so lastniki nepremičnin na vplivnem območju, za katerega veljajo strogi erozijski ukrepi in je to vodovarstveno območje, ter da zato niso dovoljeni nikakršni posegi v to okolje. Ti posegi in izvajanje del iz dovoljenja bi lahko ogrozili njihovo bivanje na vplivnem območju kot tudi okolje samo, s tem, da lahko vplivajo na njihovo zdravje in premoženje.

V zvezi z obnovo postopka se uporablja ZUP. Le-ta v 270. členu določa, da na podlagi podatkov, zbranih v prejšnjem in obnovljenem postopku, pristojni organ izda odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi ali jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo dne 12. 9. 2003 stranki z interesom izdalo odločbo o izbiri koncesionarja. S to odločbo je bila stranki z interesom podeljena rudarska pravica za obdobje 15 let, od dneva sklenitve koncesijske pogodbe. Ker je bila odločba o izbiri koncesionarja vezana na pridobitev predmetnega dovoljenja (za kar je bil določen rok enega leta), je stranka z interesom, ker ji dovoljenje še ni bilo izdano, pravočasno, pred potekom veljavnosti odločbe o izbiri koncesionarja, zaprosila za podaljšanje odločbe o izbiri koncesionarja. Veljavnost odločbe o izbiri koncesionarja ji je bila podaljšana z odločbo Ministrstva za gospodarstvo z dne 28. 9. 2004, do 12. 9. 2006. Na podlagi podaljšane odločbe o izbiri koncesionarja je bilo stranki z interesom, po preveritvi da izpolnjuje pogoje po določbah 49. in 50. člena ZRud (ki določata dokazila, ki jih mora nosilec rudarske pravice predložiti k vlogi za izdajo predmetnega dovoljenja), dne 31. 1. 2006 izdano predmetno dovoljenje. Stranka z interesom je k vlogi za izdajo predmetnega dovoljenja priložila zahtevana dokazila, med drugim, dokazilo o pridobljeni rudarski pravici (podeljeno z odločbo o izbiri koncesionarja) in revidiran rudarski projekt št. ….

Drugostopenjski organ je po prvi pritožbi tožnikov ugotovil neskladje med rudarskim projektom št. … in Uredbo (glede odkopne letne količine materiala oziroma proizvodnje), zato je odločbo prvostopenjskega organa odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v novo odločanje. Prvostopenjski organ v ponovljenem (obnovljenem) postopku stranko z interesom pozval, da to neskladje odpravi. Stranka z interesom je po pozivu prvostopenjskega organa predložila revidiran rudarski projekt iz januarja 2009. S tem rudarskim projektom je bilo neskladje med rudarskim projektom in Uredbo odpravljeno. Z revidiranim projektom iz januarja 2009 je bil dovoljen letni izkop v količini materiala oziroma proizvodnje usklajen z Uredbo, ki predvideva letni izkop mineralnih surovin do 5.000 m2. V ponovljenem postopku so bili tožniki tudi seznanjeni o podaljšanju odločbe o izbiri koncesionarja.

Glede na navedeno je po presoji sodišča izpodbijana odločitev (drugostopenjskega organa) pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Stranka z interesom je rudarsko pravico izkazala z odločbo o izbiri koncesionarja ( z dne 12. 9. 2003, podaljšano dne 28. 9. 2004 do 12. 9. 2006 ), s katero ji je bila rudarska pravica podeljena (za obdobje 15 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe). Pogoj za izdajo predmetnega dovoljenja je bilo dokazilo o rudarski pravici (49. in 50. člen ZRud) in ne odločba o izbiri koncesionarja. Sodišče zato ne more slediti tožbeni navedbi, da stranka z interesom, ker je prenehala veljati odločba o izbiri koncesionarja, nima več lastnosti nosilca rudarske pravice in da zato ni stvarno legitimirana v tem postopku. O v tožbi (ponovno) izpostavljenem hrupu, nevarnosti za pitno vodo in vodnih zajetjih ter erozijskih conah je bilo v postopku že presojeno, saj je bilo o tem presojeno že v prvotnem postopku. Glede na to, da se pri odločanju v obnovljenem postopku upoštevajo tako podatki, zbrani v prejšnjem, kot tudi v obnovljenem postopku, sodišče ne more upoštevati tožbene navedbe, da je investitor-stranka z interesom šele v revidiranem rudarskem projektu iz januarja 2009 prvič navedla po Uredbi predvideno odkopno letno količino materiala oziroma proizvodnje. Neupoštevna je tudi tožbena navedba, da so tožniki opozorili na nov prostorski akt in da so predložili mnenje strokovne inštitucije B. z dne 9. 2. 2009. Kot je pojasnila že tožena stranka, se v obnovi postopka upošteva dejansko in pravno stanje, ki je veljalo ob izdaji odločbe, ki je predmet obnove postopka, zaradi česar novega prostorskega akta in naknadno predloženega strokovnega mnenja ni mogoče upoštevati. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožbena navedba, da tožniki niso imeli dela upravnega spisa. V kolikor ga niso imeli, bi ga lahko zahtevali oziroma bi lahko opravili vpogled v celotno gradivo.

Po vsem navedenem je sodišče tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.