Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Ker iz navedb ni razvidno, katero je po vsebini te zadeve tisto pravno vprašanje, glede katerega revidenti pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Splošne in v celoti neizkazane navedbe, ki Vrhovnemu sodišču ne omogočajo presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt res zelo hude posledice za posameznega revidenta, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 361-5/2013/6-00611169 z dne 13. 2. 2013. Z njo je tožena stranka po pritožbi tožeče stranke med drugim odločila, da se odločba Upravne enote Škofja Loka, št. 351-7/2007 z dne 26. 3. 2012,(1) spremeni in dopolni v prvi alineji prve točke izreka tako, da mora biti obravnavani poseg izveden na način in na mestu prikazanem v revidiranem rudarskem projektu za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma, št. proj. RP-2/2004, dopolnitev 1/09, januar 2009.“, v preostalem pa odločba ostane v veljavi.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožniki (v nadaljevanju revidenti) vlagajo revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljajo revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlagajo, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da odločbo tožene stranke odpravi v 2. točki njenega izreka, zahtevo stranke z interesom za izdajo dovoljenja za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma na tam navedenem zemljišču pa zavrne. Priglašajo stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Navedeno pomeni, da je ta pogoj izpolnjen le, če je v izpodbijanem aktu oziroma sodbi obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ta pa mora presegati z zakonom določeno vrednost. 6. V obravnavani zadevi se izpodbijani akt ne glasi na denarno vrednost, saj v tem aktu pravica stranskega udeleženca ni izražena na ta način. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen.(2)

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pojasniti, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno in zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, poleg tega pa navesti okoliščine, ki izkazujejo pomembnost izpostavljenega vprašanja. Teh zahtev revidenti niso izpolnili. Iz njihovega vprašanja „Ali dopolnjen projekt kasnejšega datuma (2009) velja, stvarna legitimacija pa je „zacementirana“ na 2006 in tudi nobene pripombe in ugovori revidentov per 2009 ne veljajo?“ ni razvidno, katero je po vsebini te zadeve tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča. Tega ni mogoče ugotoviti niti iz njihovih nadaljnjih navedb, „da je ta revizija pomembna zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju upravnega postopka (pravila o obnovi postopka)“ in „časovne veljavnost relevantnih dejstev in prava“. Zato ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

9. Revidenti niso izkazali niti pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 687/2007 z dne 17. 6. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010, X Ips 355/2011 z dne 23. 11. 2011, X Ips 455/2012 z dne 24. 4. 2013, X Ips 258/2014 z dne 28. 8. 2014, X Ips 227/2015 z dne 26. 8. 2015) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Revidenti navajajo, da njihove nepremičnine mejijo oziroma so v neposredni bližini območja kamnoloma. Hude in škodljive posledice jim bodo nastale predvsem zaradi nedovoljenih vplivov in obremenitev okolja. V nadaljevanju jih naštevajo, in sicer: „prekomerni hrup, nevarnost za pitno vodo in vodna zajetja (vodovarstveno območje), nevarnost za vodotok, to je potok Hotoveljščica ter za posebej varovana območja - erozijska cona“. Naštevajo dejavnosti, ki so prepovedane na erozijskih območjih, in opozarjajo, da je neustrezna tudi prometna ureditev. V zaključku poudarjajo, da bodo izpostavljeni škodljivim vplivom (predvsem hrupa) in da grozeča škoda zaradi spornega dovoljenja močno presega 20.000,00 EUR oziroma v tožbi označenih 30.000,00 EUR.

12. Te navedbe za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Gre namreč za splošne, še vedno nekonkretizirane, in predvsem v celoti neizkazane navedbe, ki Vrhovnemu sodišču ne omogočajo presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt res zelo hude posledice za posameznega revidenta. Poleg tega iz izpodbijanega akta izhaja, da je bilo pred njegovo izdajo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, ki je pravnomočno. Zato z navajanjem posledic, ki so bile predmet drugega samostojnega postopka in so bile v drugem postopku tudi že presojene, revidenti zelo hudih posledic izpodbijanega akta niso izkazali.

13. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

14. Revidenti z revizijo niso uspeli, zato sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Z njo je bilo v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, odločeno, da ostane v veljavi odločba istega organa št. 453-4/04 z dne 31. 1. 2006, s katero je bilo stranki z interesom v tem upravnem sporu, dano dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju in sanaciji kamnoloma na tam navedenem zemljišču. (2) Enako npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in X Ips 301/2011.