Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali so iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja posredni oškodovanci upravičeni do odškodnine za svoje duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega v primeru, ko je ta bližnji kot voznik zavarovanega vozila sam odgovoren za prometno nesrečo in posledično tudi za svojo posebno hudo invalidnost.

Obrazložitev

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali so iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja posredni oškodovanci upravičeni do odškodnine za svoje duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega v primeru, ko je ta bližnji kot voznik zavarovanega vozila sam odgovoren za prometno nesrečo in posledično tudi za svojo posebno hudo invalidnost. OBRAZLOŽITEV:

1. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke proti sodbi, s katero je sodišče prve stopnje prisodilo tožnici denarno zadoščenje 25.037,56 EUR za duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti njenega moža, ki je utrpel telesne poškodbe v prometni nesreči, pri čemer je bila njegova avtomobilska odgovornost zavarovana pri toženki.

2. Toženka je predlagala dopustitev revizije proti sodbi pritožbenega sodišča, ker se v zvezi z nosilnimi razlogi sodbe sodišča zastavlja pomembno pravno vprašanje na katerega še ni odgovorila sodna praksa Vrhovnega sodišča, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna (izpodbijana sodba naj bi bila v nasprotju z nosilnimi razlogi sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cp 102/2009 z dne 24. 3. 2009). V obravnavanem primeru si je voznik sam povzročil škodo. Njegova odškodninska odgovornost za njegovo lastno škodo torej ne obstaja. Tudi posredni oškodovanci iz 180. člena Obligacijskega zakonika nimajo zahtevka proti njemu. Potemtakem posredni oškodovanci nimajo niti zahtevka proti odgovornostni zavarovalnici, pri kateri je bil voznik – povzročitelj, zavarovan. Od odločitve Vrhovnega sodišča je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju ali so iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja posredni oškodovanci upravičeni do odškodnine za svoje duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti bližnjega v primeru ko je ta isti bližnji kot voznik zavarovanega vozila sam odgovoren za prometno nesrečo in posledično tudi za svojo poškodbo – posebno hudo invalidnost. To vprašanje je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo v obsegu, ki je razviden iz izreka tega sklepa, na podlagi tretjega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku.