Jedro

Občina je stranska udeleženka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za komunalne objekte zato, ker je v skladu z ZGO-1 odgovorna za komunalno opremljanje zemljišč. Če nameravana gradnja ni v skladu z zazidalnim načrtom, se zanjo ne more pridobiti gradbenega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče po opravljeni glavni obravnavi na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, številka 50/97, 70/00, 45/06-odl. US) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.7.2004; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je zavrnilo zahtevek prizadete stranke (Občine Š.), da ji tožeča stranka povrne stroške upravnega spora. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v zvezi s pritožbo Občine Š. na podlagi 252. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) odpravila odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 24.7.2003, ter zavrnila zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo treh začasnih čistilni naprav. S prvostopno upravno odločbo je prvostopni upravni organ tožeči stranki izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo treh začasnih čistilnih naprav na tam navedenih zemljiščih v k.o.... za potrebe stanovanjskih objektov z oznakami 2-21 v območju urejanja VS 4/4 (RS 5). pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka je to odločbo odpravila in zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnila, ker v tem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02), saj ta gradnja ni v skladu z Odlokom o zazidalnem načrtu za območje VS 4/4 (RS 5). (v nadaljevanju zazidalni načrt), v katerem je predvideno, da se prej navedeni stanovanjski objekti priključijo na javno kanalizacijsko omrežje, ne pa na začasne čistilne naprave. Ugotovila je tudi, da predloženi projekti, na katere se sklicuje gradbeno dovoljenje, niso izdelani v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98, v nadaljevanju Pravilnik) in da je torej prvostopni organ z izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi takih projektov kršil tudi ta materialni predpis. Za odločanje v tej zadevi pa ni upoštevna pogodba, sklenjena med Občino Š. in tožečo stranko, saj je neizpolnjevanje te pogodbe stvar spora pred sodiščem splošne pristojnosti. Kot neutemeljen je zavrnila je tudi pritožbeni ugovor, da Občina Š. glede na to, da je zamudila roka za izdajo oziroma odrek soglasja h gradnji, nima položaja stranke v tem postopku, saj ga ima kot upravljavka komunalnih naprav na svojem območju vedno, kadar gre za poseg v te naprave.

Prvostopno sodišče je tožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Menilo je, da ima Občina Š. v tem postopku položaj stranke kot upravljavka komunalne infrastrukture. Strinjalo se je tudi s presojo tožene stranke, da je predvidena gradnja začasnih čistilnih naprav v nasprotju s 13. členom zazidalnega načrta. Kot neutemeljene je zavrnilo tožbene navedbe, da Občina Š. v postopku ni bila pravilno zastopana; da je bilo v obravnavanem primeru dejansko stanje nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno, saj to na drugačno odločitev v zadevi, glede na to, da je bilo z izdajo gradbenega dovoljenja kršeno materialno pravo, ni moglo vplivati; da tožeča stranka pred izdajo odločbe tožene stranke ni bila opozorjena na nepravilnosti oziroma nepopolnosti projektov, saj to na odločitev v zadevi ni odločilno vplivalo. Zahtevek prizadete stranke za povračilo stroškov postopka pa je prvostopno sodišče zavrnilo na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS.

Zoper prvostopno sodbo se tožeča stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in mu zadevo vrne v nov postopek oziroma, da sodo spremeni tako, da ugodi tožbi. Bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu je bila podana s tem, ko je tožna stranka Občini Š. priznala položaj stranke - pritožnice. V tem postopku je bila ta občina soglasodajalka, vendar je rok za izdajo oziroma odrek soglasja zamudila, zato se je štelo, da ga je dala (6. odstavek 209. člena ZUP). S tem pa je izgubila pravni interes do pritožbe. Zato je stališče prvostopnega sodišča glede tega vprašanja brez pravne podlage, torej je v nasprotju za načelom zakonitosti in sprejeto po prostemu preudarku, torej samovoljno oziroma arbitrarno. V nasprotju z načelom zakonitosti je tudi stališče, da je upravni organ vezan na odrek soglasja, tudi če je bil ta odrek izdan po poteku 30 dnevnega roka, določenega v 6. odstavku 209. člena ZUP. S takim stališčem je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS (URS). Vztraja pri tem, da je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je namreč povsem prezrlo dejstva in predlagane dokaze tožeče stranke, da je le-ta dobila gradbeno dovoljenje prvostopnega organa z dne 11.12.1998 za gradnjo začasne čistilne naprave za druge stanovanjske objekte na isti lokaciji, da so bila k odpravljenemu gradbenemu dovoljenju dana vsa zahtevana soglasja, vključno s soglasjem JP Vodovod Kanalizacija d.o.o., ki je upravljavec kanalizacije na tem območju in je po presoji tožeče stranke upravičeni soglasodajalec; da je Občina Š. dala soglasje glede zunanje ureditve stanovanjske soseske, ki se nahaja na tem območju, katerega sestavni del so bile tudi sedaj sporne čistilne naprave, in je bil pogoj za začetek uresničevanja projekta zunanje ureditve s strani tožeče stranke kot investitorice. Glede nato je odločitev prvostopnega sodišča, da je občina odrekla soglasje, najmanj preuranjena, saj je soglasje občine ves čas podano. Če tožeča stranka v to ne bi bila prepričana, jih ne bi začela graditi, posledično pa tudi ne bi bila dograjena stanovanjska soseska. Uveljavlja stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka, prizadeta stranka - Občina Š. in zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Pravilno je oprta na določbe 66. člene ZGO-1 in 13. člena zazidalnega načrta, kar je tudi ključni razlog, zaradi katerega je prvostopno sodišče zavrnilo tožbo in s tem pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka. Vsi drugi razlogi in stališča, ki jih v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja prvostopno sodišča, za odločitev v tej zadevi po presoji pritožbenega sodišča niti niso pomembni.

Kot sta pravilno navedla prvostopno sodišče in tožena stranka, mora gradbeno dovoljenje temeljiti na projektih, ki so med drugim tudi v skladu s prostorskim izvedbenim aktom (1. točka). V tem primeru je za odločitev pravno pomembno, ali je projektna dokumentacija za izgradnjo treh začasnih čistilnih naprav v skladu z zazidalnim načrtom. Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka v tem primeru pravilno ugotovila, prvostopno sodišče pa ji je utemeljeno pritrdilo, da načrtovana gradnja treh začasnih čistilnih naprav ni v skladu s 13. členom zazidalnega načrta, ki predvideva priključitev stanovanjskih objektov na javno kanalizacijsko omrežje, ne pa na začasne čistilne naprave. Že obstoj te ugotovite zadošča za odpravo gradbenega dovoljenja, ki je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča izdano v nasprotju s 13. členom zazidalnega načrta.

Zmotno je mnenje tožeče stranke, da Občina Š. ni upravičena do sodelovanja v upravnem postopku in nadalje v upravnem sporu kot stranka oziroma stranska udeleženka. Gre namreč za vprašanje gradnje začasnih čistilnih naprav, ki so komunalni objekti (komunalna infrastruktura). Prav občina pa je po veljavni zakonodaji odgovorna in zadolžena za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, torej tudi za opremljanje s komunalnimi objekti in napravami, med katere spadajo tudi kanalizacija in začasne čistilne naprave, torej ji že ta njen status daje položaj stranske udeleženke v vseh postopkih, ki se tičejo izgradnje takih objektov oziroma naprav. Pri tem pa na drugačno odločitev v tej zadevi ne vpliva njen položaj soglasodajalke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne vpliva s strani tožeče stranke zatrjevano soglasje občine k projektu zunanje ureditve obravnavane stanovanjske soseske, saj to ne sanira neskladnosti izdanega gradbenega dovoljenja s 13. členom zazidalnega načrta. Zaradi očitne kršitve materialnega prava, za kar gre tudi v tem primeru, pritožbeni organ lahko izdano (dokončno oziroma celo pravnomočno) odločbo razveljavi tudi z izrednim pravnim sredstvom, to je po nadzorstveni pravici (2. odstavek 274. člena ZUP), ki ga izda po uradni dolžnosti.

Glede na to, da je bilo v prvostopni odločbi zmotno uporabljeno materialno pravo (13. člen zazidalnega načrta), čemur tožeča stranka niti ne nasprotuje, in je to ključni razlog za odpravi prvostopne odločbe in zavrnitev zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo začasnih čistilnih naprav, se pritožbeno sodišče do pritožbenih ugovorov, ki na drugačno odločitev v tej stvari ne morejo vplivati, v tej sodbi ne opredeljuje.

Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je uporabilo ZUS-1 na podlagi 1. odstavka 107. člena ZUS-1. Vloženo pritožbo je obravnavalo kot pritožbo po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1, saj je gradnja dovoljena šele na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (1. odstavek 3. člena ZGO-1).