Jedro

Če ima tožena stranka opravičljive razloge, da v zvezi s pravnomočno sodbo upravnega sodišča v ponovnem postopku ne odloči v 30 dneh od prejema pravnomočne sodbe, se tožba zaradi molka tožene stranke zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 3. odstavka 61. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo tožbo zaradi molka tožene stranke v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 211/2004-7 z dne 10.10.2005. Tožbo je tožnik vložil na podlagi 2. odstavka 61. člena ZUS dne 27.12.2005, ker tožena stranka tudi na njegovo posebno zahtevo z dne 28.12.2005 ni izdala odločbe. Predlagal je, da prvostopno sodišče odloči o pravici tako, da toženi stranki naloži povrnitev nezakonito prizadejane škode v višini 158.828, 00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Prvostopno sodišče je presodilo, da so razlogi, ki jih v odgovoru na poziv sodišča navaja tožena stranka, to je da brez podatkov, ki jih je zaprosila od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zadevi ne more odločiti, da pa ji zavod teh podatkov ni dal niti na njeno urgenco, opravičljivi. Bistveno je, da tožena stranka v ponovljenem postopku ne more izdati odločbe, ki bi bila skladna z napotki prvostopnega sodišča v njegovi pravnomočni sodbi, pred pridobitvijo za odločitev relevantnih podatkov, ki jih je pričela pridobivati že 7.12.2005, torej pred posebno zahtevo tožeče stranke za izdajo upravnega akta. Zato je prvostopno sodišče tožbo zavrglo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se tožnik pritožuje. Meni, da so z izpodbijanim sklepom kršene določbe 2. odstavka 61. člena ZUP ter tudi določbe 1. odstavka 1. člena, 4. člena, 1. odstavka 44. člena in 2. odstavka 3. člena ZUS. Tožnik namreč ni dobil navodila upravnega sodišča toženi stranki. Izpodbijani sklep je tako v škodo njega samega kot tudi države, saj zaradi neizplačevanja njegovih upravičenj tečejo zamudne obresti, kar je v škodo državi. S tem so kršene tudi določbe 1. odstavka 3. člena Zakona o sodiščih in tudi določbe 14., 21. in 22. člena Ustave RS (URS). Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči o njegovi tožbi z dne 27.12.2005, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Kot je tožniku pravilno pojasnilo prvostopno sodišče, je postopek za primere, ko tožena stranka v zvezi s pravnomočno sodbo v upravnem sporu v ponovljenem postopku ne odloči v 30-ih dneh oziroma v roku, ki ga določi sodišče (3. odstavek 60. člena ZUS), določen v 2., 3. in 4. odstavku 61. člena ZUS. Po navedenih določbah lahko stranka v takem primeru vloži pri organu, ki bi moral odločiti, posebno zahtevo, da naj v zadevi odloči v nadaljnjih 7-ih dneh, in če tega organ ne stori, lahko stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi in je to zaradi narave pravice oziroma varstva ustavne pravice potrebno. V tem primeru torej stranka lahko zahteva od prvostopnega sodišča, da o zadevi odloči v sporu polne jurisdikcije. V takem primeru pa mora sodišče od pristojnega organa predhodno zahtevati pojasnilo, zakaj upravnega akta ni izdal. Pristojni organ mora pojasnilo sporočiti v roku 7-ih dni, če tega ne stori, ali če dano sporočilo po mnenju sodišča ne opravičuje, sodišče odloči o stvari, v nasprotnem primeru pa tožbo zavrže (3. odstavek 61. člena ZUS).

Po podatkih sodnih spisov je bil postopek po navedenih določbah ZUS opravljen. Tožena stranka je v sporočilu na zahtevo sodišča, ki ga je poslala v zakonskem roku, pojasnila, da v stvari ni mogoče odločiti brez odgovora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za katerega je tožena stranka potem, ko ji prvostopni davčni organ ni poslal popolnega dokazila o prihodkih tožnika, zaprosila 5.1.2006 in ker odgovora ni prijela, urgirala 23.1.2006. Takšno pojasnilo je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče utemeljeno štelo za opravičljiv razlog, zaradi katerega odločba v ponovnem postopku ni bila izdana v za to danem roku, zato je bil tudi izpolnjen pogoj za zavrženje tožbe po 3. odstavku 61. člena ZUS.

Navodila upravnega sodišča toženi stranki, za katera tožnik v pritožbi navaja, da jih ni prejel, so vsebovana v pravnomočni sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 211/2004-7 z dne 10.10.2005. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.