Jedro

Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo v tem primeru o tožnikovi praktično identični zahtevi za priznanje starostne vojaške pokojnine pri toženi stranki že pravnomočno odločeno ob upoštevanju določb ZPIZVZ in MSVN, na katere se sklicuje tožnik, tako da je tožnik v mesecu januarju 2008 vložil novo zahtevo ob nespremenjenem dejanskem stanju in nespremenjenih pravnih podlagah, je tožena stranka njegovo ponovno zahtevo utemeljeno zavrgla.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke, št. 5061653 z dne 5. 3. 2009, s katero je bil potrjen prvostopni sklep tožene stranke, da se tožnikova ponovna zahteva z dne 18. 1. 2008 za priznanje vojaške starostne pokojnine zavrže. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da je bila tožniku od 1. 1. 1994 dalje s strani Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, to je v tuji državi, že priznana pravica do starostne pokojnine, da je bila tožnikova zahteva za priznanje starostne vojaške pokojnine z dne 27. 6. 2003 pri toženi stranki pravnomočno zavrnjena in je pri tem sodišče z zavrnilnima odločbama tožene stranke soglašalo ob ugotovitvah, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vojaške pokojnine niti glede na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (ZPIZVZ) in niti glede na določbe sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN – sodba Psp 20/2007 z dne 8. 11. 2007), je soglašalo, da je bilo na tak način o tožnikovem zahtevku za priznanje vojaške starostne pokojnine že pravnomočno odločeno in da je zato tožena stranka tožnikov ponovni zahtevek za priznanje iste pravice z dne 18. 1. 2008 utemeljeno zavrgla.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, formalno iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da o tožnikovi pravici do vojaške pokojnine na podlagi določb MSVN v izreku sodbe prehodno še ni bilo odločeno. Sodišču očita, da ni odgovorilo na številna vprašanja, ki jih je izpostavil v svojih navedbah in pritožbi glede vsebine in pomena MSVN in da je zgolj arbitrarno zavrnilo predlog za ustavno presojo zakonodaje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, da je tožnik že dne 27. 6. 2003 pri toženi stranki uveljavljal pravico do starostne vojaške pokojnine, da je bila njegova zahteva pravnomočno zavrnjena ob upoštevanju določb ZPIZVZ in MSVN ter da je predmet tega spora dokonča odločba tožene stranke o zavrženju tožnikovega ponovnega predloga za priznanje starostne vojaške pokojnine na podlagi istih zavarovalnih obdobij.

6. Na podlagi 249. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) tožena stranka za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uporablja določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), če v ZPIZ-1 ni drugače določeno. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ odločanja s sklepom zavrže zahtevo, če o isti upravni zadevi že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek ni spremenilo.

7. Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo v tem primeru o tožnikovi praktično identični zahtevi za priznanje starostne vojaške pokojnine pri toženi stranki že pravnomočno odločeno ob upoštevanju določb ZPIZVZ in MSVN, na katere se sklicuje tožnik, tako da je tožnik v mesecu januarju 2008 vložil novo zahtevo ob nespremenjenem dejanskem stanju in nespremenjenih pravnih podlagah, je tožena stranka njegovo ponovno zahtevo utemeljeno zavrgla na podlagi navedenih določb ZUP.

8. Na podlagi prvega odstavka 360. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Glede na navedeno se do navedb strank, ki niso bistvene za odločitev, sodišču ni potrebno opredeliti.

9. Glede na navedeno in glede na ugotovitve, da so obstajale ovire za odločanje o ponovni zahtevi tožnika v smislu določb 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, je sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek že zgolj glede na zgornje ugotovitve. Odgovori na druga vprašanja, ki jih izpostavlja tožnik, vključno z zatrjevano neustavnostjo ureditve pravic bivših vojaških zavarovancev, so nebistveni za odločitev tej zadevi. Že zato revizijski očitek bistvene kršitve pravdnega postopka v zvezi s tem in očitek zmotne uporabe določb MSVN ni utemeljen.

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.