Jedro

Revizija se dopusti glede materialnopravnega vprašanja kdo je imel po razlastitvi pravico uporabe in kdo je postal lastnik nepremičnin na podlagi ZLNDL.

Izrek

Revizija se dopusti glede materialnopravnega vprašanja „Kdo je imel po razlastitvi z Odlokom o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v zazidalnem območju L. II, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravicah na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo, pravico uporabe in kdo je postal lastnik nepremičnin na podlagi ZLNDL.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki I izreka ugotovilo, da je tožnik lastnik parcele št. 4981/1, vpisane v vl. št. 2203 k.o. ... in parcele št. 4980/3, vpisane v vl. št. 2477 k.o. ... in se na podlagi te sodbe v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Piranu na navedenih parcelah vknjiži lastninska pravica v korist tožnika, v točki II izreka pa je sodišče zavrglo tožbo v delu, ki se glasi na izbris lastninske pravice toženke in vzpostavitev lastninske pravice tožnika. V točki III izreka je sodišče toženi stranki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje in navaja, da je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev enotne uporabe prava, saj je na območju Občine P. veliko število nepremičnin, glede katerih je podano enako dejansko stanje in so zoper toženo stranko vložene tudi druge v bistvenem enakovrstne tožbe. Navaja, da sodna praksa Vrhovnega sodišča glede vprašanja: „Kdo je imel po razlastitvi z Odlokom o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v zazidalnem območju L. II, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravicah na zemljiščih, pravico uporabe in kdo je postal lastnik nepremičnin na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)“ ne obstaja. Vprašanje je pomembno zato, ker odločitev v konkretnem primeru nasprotuje tudi odločbi Ustavnega sodišča I Up 241/2001 in predstavlja kršitev 22. člena Ustave. V nadaljevanju toženka predlaga dopustitev revizije tudi glede vprašanja: „Ali se vpis v zemljiško knjigo brez materialnopravne podlage sanira s tožbo na ugotovitev lastninske pravice ali z izbrisno tožbo?“ in svoj predlog dodatno utemelji.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede pravnega vprašanja, izpostavljenega v predlogu toženke in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).