Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je v zadevi obravnavalo tožbeni zahtevek za razveljavitev oporoke, ki temelji na trditvah, da zapustnik A. A. ob podpisu oporoke, le nekaj dni pred smrtjo, ni bil oporočno sposoben, saj je bolehal za različnimi boleznimi.
2. Sodišče prve stopnje odločilo, da se pisna oporoka oporočitelja A. A. s 15. 7. 2018 razveljavi in da toženec v celoti krije tožničine pravdne stroške. Ugotovilo je, da so bile pri zapustniku že v letu 2016 podane ishemične spremembe v možganovini, zaradi katerih je bila ob podpisu oporoke podana okrnjenost višjih živčnih funkcij vsaj zmerne stopnje v okviru sklopa demence, ki je bila trajne narave. Zaradi nje zapustnik ni razumel vzročno posledičnih povezav oporočne izjave in se zavedal njenih dolgoročnih posledic.
3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper to sodbo toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: - Ali pri presoji veljavnosti oporoke (59., 60. in 61. oziroma 62. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), pred pričami glede ugotovitve oporočne sposobnosti testatorja (ugotovitve sposobnosti za razsojanje in razumeti pomen in posledice svojega oporočnega razpolaganja), zadostuje zgolj en dokaz izveden z enim izvedencem psihiatrom, ki nikoli ni imel živega kontakta s testatorjem ali tudi drugi dokazi iz katerih bi bilo moč ugotoviti testatorjevo duševno stanje v času testiranja (zdravnike iz UKC, domsko zdravnico, notarko in druge osebe, ki so bile v kontaktu s testatorjem, npr. socialnega delavca, sorodnike).
- Ali lahko sodišče v okviru ugotavljanja veljavnosti oporoke (iz 15.7.2018), ki je predmet tožbenega zahtevka, brez razširitve tožbenega zahtevka in brez potrebe za ugotavljanja veljavnosti obravnavane oporoke (iz 1. 2018), samoiniciativno, ugotavlja tudi veljavnost oporoke iz 22.3.2016, ki ni bila predmet pravde in tega tožeča stranka tudi ni predlagala in s tem prekrši tudi svoj nikoli preklicani sklep (Okrožno sodišče v Ljubljani, P 1466/2019-II, obravnava dne 8.10.2020, Zapisnik str. 3, sklep o programu postopka).
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.