Jedro

V ugovoru po izteku roka je dolžnik pri podajanju ugovornih razlogov glede na ustaljeno sodno prakso omejen, saj lahko uveljavlja samo prave opozicijske ugovorne razloge iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je ugovorne razloge, ki dolžnikovo obveznost „le“ ukinjajo, ne pa tudi razlogov, ki obveznost negirajo.

Dolžnik prereka temelj terjatve in s tem negira obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo, tako negiranje pa v okviru ugovora po izteku roka ni več dopustno.

Neutemeljene so pritožbene zahteve, da bi moralo sodišče ugovoru po izteku roka ugoditi že zato, ker upnik v odgovoru ni obrazloženo nasprotoval dolžnikovim navedbam, da pravna podlaga za izstavitev razdelilnikov ne obstoji. Posledica neprerekanja uveljavljanih dejstev namreč ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične, tudi v takem primeru pa mora sodišče presoditi, ali tako priznana dejstva utemeljujejo zahtevano pravno posledico.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje z zavrženjem ugovora po izteku roka ni sledilo napotkom višjega sodišča, da mora o ugovoru odločiti vsebinsko, torej da mora presoditi njegovo (ne)utemeljenost. Višje sodišče je namreč zadevo vrnilo sodišču v nov postopek odločanja o ugovoru po izteku roka, ob tem pa iz napotkov sodišču prve stopnje izhaja, da mora o ugovoru po roku vsebinsko odločiti le, če je tak ugovor pravočasen, popoln in dovoljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov ugovor po izteku roka.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki predlaga njegovo razveljavitev in ugoditev ugovoru po izteku roka tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi, izvršba ustavi in razveljavijo opravljena izvršilna dejanja in vse izdane odločbe s stroškovno posledico. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je 22. 7. 2020 zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je po izvedenem ugovornem postopku postal pravnomočen.1

7. Dne 12. 1. 2021 je dolžnik vložil ugovor po izteku roka, v katerem je v bistvenem uveljavljal, da se je šele po izdaji sklepa o izvršbi in po vložitvi ugovora seznanil z listinami in podatki, iz katerih izhaja, da je upnik priznal, da je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojnih listin, za izdajo katerih ni imel podlage, in torej terjatev ne obstoji. Razdelilnike, ki jih navaja v predlogu za izvršbo, je upnik izdal brez veljavne pogodbene podlage, kar sam priznava v novi pogodbi, ko predlaga vzpostavitev pogodbenega razmerja za nazaj, to pa predstavlja razloge, ki jih dolžnik ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj je bil z vsebino nove pogodbe seznanjen šele dne 11. 1. 2021, torej že po poteku roka za vložitev ugovora. Upnik ni imel veljavne pogodbe in skladno z zakonskimi določbami ni bil določen za upravnika v času izdaje računov po predlogu, kar predstavlja dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in so nastopila po izdaji sklepa o izvršbi.

8. Sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 5. 2021 o ugovoru po izteku roka odločilo na način, da je sklep o izvršbi razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani kot pristojnim sodiščem. Sklep z dne 6. 5. 2021 je Višje sodišče v Ljubljani po upnikovi pritožbi s sklepom II Ip 953/2021 z dne 13. 7. 2021 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Obrazložilo je, da sodišče pravnomočnega sklepa, izdanega na podlagi verodostojne listine, ne more več razveljaviti in skleniti, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, saj je s pravnomočnostjo del sklepa, s katerim je dolžniku naloženo plačilo obveznosti, postal izvršilni naslov. Sodišče mora zato v primeru, ko dolžnik vloži ugovor po roku, tudi pri postopku na podlagi verodostojne listine o pravočasnem, popolnem in dovoljenem ugovoru vsebinsko samo odločiti.

9. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče prve stopnje ponovno odločalo o dolžnikovem ugovoru po izteku roka, ki ga je zavrglo z obrazložitvijo, da bi dolžnik ugovor glede neobstoja pravne podlage za nastanek vtoževanih obveznosti in posledično glede njihovega neobstoja lahko oziroma moral uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj so mu bila uveljavljana dejstva že takrat znana. Višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sicer pravilna, vendar pa iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

10. Dolžnik lahko po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine vse do konca izvršilnega postopka vloži ugovor po izteku roka, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi (tretji odstavek 61. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 56. člena ZIZ). Pri podajanju ugovornih razlogov je v takem primeru dolžnik glede na ustaljeno sodno prakso omejen, saj v ugovoru po izteku roka lahko uveljavlja samo prave opozicijske ugovorne razloge iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je ugovorne razloge, ki dolžnikovo obveznost „le“ ukinjajo, ne pa tudi razlogov, ki obveznost negirajo.2

11. Iz zgoraj povzetih ugovornih navedb izhaja, da dolžnik prereka temelj terjatve in s tem negira obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo. Tako negiranje v okviru ugovora po izteku roka glede na prej obrazloženo ni več dopustno, podane navedbe pa torej ne predstavljajo dovoljenega ugovornega razloga, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka. Navedeno že samo po sebi narekuje zavrženje dolžnikovega ugovora po izteku roka, za pravno nepomembne pa se izkažejo vse ugovorne navedbe in razglabljanja glede tega, kdaj se je dolžnik seznanil z uveljavljanimi dejstvi in sodišču prve stopnje tega niti ne bi bilo treba presojati. Tudi s pritožbenim ponavljanjem ugovornih navedb in vztrajanjem, da se je z razlogi, ki kažejo na neobstoj podlage za izterjevano obveznost, seznanil šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, dolžnik ob pojasnjenem dejstvu, da gre za razloge, katerih uveljavljanje v okviru ugovora po izteku roka ni dopustno, ne more uspeti.

12. Neutemeljene so pritožbene zahteve, da bi moralo sodišče ugovoru po izteku roka ugoditi že zato, ker upnik v odgovoru ni obrazloženo nasprotoval dolžnikovim navedbam, da pravna podlaga za izstavitev razdelilnikov ne obstoji. Posledica neprerekanja uveljavljanih dejstev namreč ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tudi v takem primeru pa mora sodišče presoditi, ali tako priznana dejstva utemeljujejo zahtevano pravno posledico.3 Ker po že pojasnjenem negiranje temelja terjatve v fazi odločanja o ugovoru po izteku roka ne predstavlja več pravno dopustnega ugovornega razloga, tudi domneva resničnosti uveljavljanih dejstev ne more privesti do zahtevane ugoditve ugovoru.

13. Višje sodišče kot neutemeljene zavrača tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje z zavrženjem ugovora po izteku roka ni sledilo napotkom višjega sodišča, da mora o ugovoru odločiti vsebinsko, torej da mora presoditi njegovo (ne)utemeljenost. Višje sodišče je s sklepom z dne 13. 7. 2021 namreč zadevo vrnilo sodišču v nov postopek odločanja o ugovoru po izteku roka, ob tem pa iz napotkov sodišču prve stopnje izhaja, da mora o ugovoru po roku vsebinsko odločiti le, če je tak ugovor pravočasen, popoln in dovoljen. Ker je dolžnik po obrazloženem uveljavljal le razloge, ki v ugovoru po izteku roka niso več dopustni, gre za nedovoljen ugovor, ki ga je sodišče pravilno zavrglo in opustitev vsebinske obravnave utemeljenosti ugovornih razlogov ne pomeni postopanja v nasprotju z napotki višjega sodišča in očitane kršitve določbe prvega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

14. Glede na obrazloženo in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom ni pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 S sklepom z dne 9. 9. 2020 je sodišče dolžnikov ugovor štelo za umaknjen zaradi neplačane sodne takse, s sklepom z dne 8. 10. 2020 je kot prepozno zavrglo dolžnikovo pritožbo zoper ta sklep, odločitev pa je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Ip 1600/2020 z dne 24. 11. 2020. 2 Prim. VSL Sklep I Ip 1115/2016 z dne 12. 5. 2016, VSL Sklep II Ip 2200/2017 z dne 29. 11. 2017, VSL Sklep II Ip 664/2019 z dne 17. 4. 2019, VSL Sklep I Ip 1449/2020 z dne 26. 1. 2020, VSM Sklep I Ip 422/2020 z dne 30. 7. 2020, VSL Sklep I Ip 1071/2020 z dne 24. 11. 2020, ... 3 Prim. VSM Sklep I Ip 351/2021 z dne 12. 5. 2021, VSL Sklep I Ip 95/2020 z dne 4. 2. 2020, VSL Sklep II Ip 2200/2017 z dne 29. 11. 2017, ...