Jedro

Glede na dejstva navedena v tožbi, - da je zakonska zveza pravdnih strank trajala od 17.07.1965 do 20.10.2004, - da sta gradila hišo in garažo na parceli, ki je bila last toženca, med leti 1975 in 1986, - da je bil formalni investitor toženec, da je nekaj kreditov vzela tudi tožnica, njen denar pa se je porabil za vzdrževanje štiričlanske družine, - da je imela tožnica vedno višjo plačo kot toženec, tudi po stališču pritožbenega sodišča iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, pri čemer ni mogoče prezreti, da tožnica poleg tega, da je bil toženec izključni lastnik parcele, trdi tudi, da je bil njen prispevek zaradi višje plače večji, zato tudi dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba.

Toženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada nepremičnina parc. št., pripisana k vl. št. k.o. Slovenska Bistrica, pri kateri je v zemljiški knjigi kot edini lastnik vknjižen toženec v skupno premoženje pravdnih strank ter da znaša delež tožnice na skupnem premoženju 1/2 celote. Toženca je zavezalo, da mora tožnici izstaviti zemljiškoknjižno listino z dovolilom za vknjižbo lastninske pravice na ime tožnice do 1/2, sicer bo takšno listino nadomestila pravnomočna sodba. Tožencu je tudi naložilo, da mora tožnici povrniti njene pravdne stroške 94.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper takšno zamudno sodbo vlaga pravočasno pritožbo toženec. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba meni, da nista podana razloga iz 3. in 4. točke 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Glede na dejstva navedena v tožbi, - da je zakonska zveza pravdnih strank trajala od 17.07.1965 do 20.10.2004, - da sta gradila hišo in garažo na parceli, ki je bila last toženca, med leti 1975 in 1986, - da je bil formalni investitor toženec, da je nekaj kreditov vzela tudi tožnica, njen denar pa se je porabil za vzdrževanje štiričlanske družine, -da je imela tožnica vedno višjo plačo kot toženec, tudi po stališču pritožbenega sodišča iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, pri čemer ni mogoče prezreti, da tožnica poleg tega, da je bil toženec izključni lastnik parcele, trdi tudi, da je bil njen prispevek zaradi višje plače večji, zato tudi dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica.

Izvajanja toženca, ki merijo na to, da bi se moralo Okrožno sodišče v Mariboru izločiti v tej pravdni zadevi zato, ker je bila tožnica do upokojitve vodja vpisnika, so prepozna v smislu določila drugega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. in prvem odstavku 165. člena ZPP.