Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V nepremičnino, ki je bila posebno premoženje toženca, sta pravdni stranki kot zakonca vlagala toliko (zgradila sta stanovanjsko hišo z garažo), da se je njeno stanje in vrednost v ekonomskem smislu bistveno spremenila. Toženec je bil res lastnik zemljišča, kot izhaja tudi iz izpiska iz zemljiške knjige, vendar je tožnica v času trajanja zakonske zveze s svojim večjim dohodkom v večjem obsegu prispevala k izboljšanju nepremičnine in povečanju njene vrednosti.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da je nepremičnina parc. št. 662/2 k.o. ... skupno premoženje pravdnih strank , da je tožničin delež na skupnem premoženju ? in tožencu naložilo, da tožnici izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis njenega solastninskega deleža. Pritožbo toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Toženec v reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami zakona, ker utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Pojasnjuje, da je sporno, ali je tožnica dejansko prispevala k skupnemu premoženju, saj je toženec prispeval zemljišče in najel več kreditov. Ugotavlja, da je bila tožnica od 1966 do upokojitve zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru, zato bi se moral sodnik izločiti, saj so bile podane okoliščine, ki zbujajo dvom o nepristranskosti sodnikov tega sodišča. Na koncu predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Procesni institut izločitve sodnika ni namenjen določitvi drugega pristojnega sodišča niti izločitvi vseh sodnikov sodišča. Ker je tožnica po navedbah revizije upokojena vodja vpisnika tega sodišča, bi lahko prišla v poštev le delegacija pristojnosti (67. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 73/2007), vendar toženec tovrstnega predloga ni podal. Tožničine dejanske trditve, katerih resničnost se zaradi toženčevega izostanka odgovora na tožbo predpostavlja, so bile naslednje: – pravdni stranki, sicer razvezana zakonca (poročena od 1965 do 2004), sta v času od 1975 do 1984 na parc. št. 662/2 k.o. ... zgradila stanovanjsko hišo z garažo; – toženec je za gradnjo najemal kredite, ki sta jih stranki odplačevali skupaj, nekaj kreditov je vzela tudi tožnica; – parcela je bila last toženca;– toženčeva plača je bila namenjena odplačevanju kreditov in plačilu delavcev, tožničina pa potrebam gospodinjstva 4-članske družine; – tožnica je bila ves čas od sklenitve zakonske zveze do upokojitve zaposlena in je prejemala višjo plačo od toženca.
Ker toženec v roku iz 277. člena ZPP ni odgovoril na tožbo, se v skladu s koncepcijo afirmativne litiskontestacije šteje, da je priznal tožničine dejanske trditve v tožbi. Zato zamudne sodbe niti s pritožbo ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Z očitkom, da je sporno, ali je tožnica dejansko prispevala k skupnemu premoženju, saj je toženec prispeval zemljišče in najel več kreditov, pa toženec to uveljavlja celo kot revizijski razlog, s čimer pa ne more uspeti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Iz zatrjevanih dejstev tudi po prepričanju revizijskega sodišča izhaja utemeljenost tožničinega zahtevka. V nepremičnino, ki je bila posebno premoženje toženca, sta pravdni stranki kot zakonca vlagala toliko (zgradila sta stanovanjsko hišo z garažo), da se je njeno stanje in vrednost v ekonomskem smislu bistveno spremenila. Toženec je bil res lastnik zemljišča, kot izhaja tudi iz izpiska iz zemljiške knjige, vendar je tožnica v času trajanja zakonske zveze s svojim večjim dohodkom v večjem obsegu prispevala k izboljšanju nepremičnine in povečanju njene vrednosti, zato iz dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, da je nepremičnina s stanovanjsko hišo in garažo na parc. št. 662/2 k.o. ... skupno premoženje, na katerem sta deleža zakoncev enaka.
Ker uveljavljana revizijska razloga nista podana, je revizijsko sodišče toženčevo neutemeljeno revizijo in z njo tudi priglašene stroške zavrnilo.