Jedro

Na podlagi 18. člena Zakona o trgovini mora trgovec sproti voditi evidenco o nakupu in prodaji blaga in storitev. V 4. členu Pravilnika o vodenju evidenc v trgovini pa je določeno, kakšne podatke morajo evidence o blagu vsebovati. Evidence o blagu morajo vsebovati podatke o začetnem stanju blaga, podatke o nabavi in prodaji blaga, podatke o spremembi cen blaga, podatke o vrnitvi blaga, podatke o primanjkljaju, presežku in odpisu blaga ter podatke o premikih blaga med prodajnimi objekti in oddelki. V primeru, če se evidence o blagu vodijo računalniško, se mora uporabljati takšen računalniški program, ki vsebuje vse predpisane podatke in ne le nekaterih.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Enota A, s katero mu je bilo naloženo, da mora z dnem prejema odločbe prenehati z opravljanjem trgovinske dejavnosti v prodajalni AAA v B, ker za to prodajalno vodi evidenco v trgovini drugače kot je predpisano. Prepoved opravljanja je začasna in velja dokler tožnik ne odpravi nepravilnosti v zvezi z vodenjem evidence. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnik namesto zapisnika o popisu blaga ob razprodaji sestavil prevzemnico in da iz prikazanih podatkov evidence niso razvidni podatki o vrednosti zalog blaga - prikaz teh vrednosti po dnevih. Spremembe v evidenci se vpišejo na podlagi popisa, kot to določa 4. člen Pravilnika o vodenju evidenc v trgovini (Uradni list RS, št. 51/99, v nadaljevanju Pravilnik). Po 6. členu Pravilnika je prevzemni dokument knjigovodska listina, ki jo sestavi trgovec za prevzeto blago pred njegovo oddajo v prodajo. Tožena stranka nadalje navaja, da se ne strinja z organom prve stopnje, da iz prikazanih podatkov na ekranu računalnika niso bili razvidni podatki o vrednosti zalog blaga, evidenca (prikaz) teh vrednosti po dnevih. Organ prve stopnje ni navedel pravne podlage za izrek te obveznosti, tožena stranka pa meni, da le-ta tudi ne obstaja. Po 4. členu Pravilnika morajo evidence o blagu vsebovati podatke o začetnem stanju blaga, podatke o nabavi in prodaji blaga, podatke o spremembi cen blaga, podatke o vrnitvi blaga, podatke o primanjkljaju, presežku in odpisu blaga ter podatke o premikih blaga med prodajnimi objekti ali oddelki, nikjer pa ni zahteve, da bi morala biti prikazana evidenca o vrednosti zalog blaga po dnevih.

V tožbi tožnik navaja, da prevzemnica ni samo dokument za prevzem blaga v trgovino, ampak tudi dokument, s katerim se dela vse spremembe in popravke na zalogi trgovine kot so: sprememba cene, vračilo blaga dobavitelju, prenosi blaga med poslovalnicami in dodatni rabati. Tožnik poudarja, da ima vsaka od naštetih prevzemnic svojo šifro, po kateri se ločijo glede na zgoraj navedeno vsebino oziroma namembnost, tako da vsaka služi svojemu namenu in je usklajena z zahtevami zakonodaje na področju vodenja trgovinskih evidenc. Program, ki ga tožnik uporablja je kupil pri podjetju BBB d.o.o. iz C, ki ga je potrdila tržna inšpekcija, uporablja pa se tudi v več kot 100 trgovinah po celi Sloveniji. Dejstvo je, da je potrebno izpise programov gledati po vsebini, kar pomeni, ali vsebujejo vse elemente, ki jih zahteva zakon in ne samo naslov, kot se na to sklicuje tožena stranka. Tožnik vodi zalogo v trgovini kosovno in finančno. Sprememba cene pomeni avtomatično razdolžitev kompletne zaloge po stari ceni in ponovno obremenitev zaloge teh artiklov po novi ceni. Pri spremembi cene računalnik beleži ustvarjeno razliko, katera predstavlja povečanje oziroma zmanjšanje marže in istočasno tudi zaloge. Prevzemnica za spremembo cene že predstavlja računalniški popis (seznam) artiklov, katerim je cena spremenjena. Glede na navedeno tožnik predlaga, da odločba organa prve in druge stopnje razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ne da bi podala odgovor na tožbo.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ni prijavil udeležbe v postopku.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil opravljen inšpekcijski pregled pri tožniku, kjer je bilo ugotovljeno, da se evidenca o nakupu in prodaji blaga uporablja drugače kot je predpisano. Na podlagi 18. člena ZT mora trgovec sproti voditi evidenco o nakupu in prodaji blaga in storitev in zagotoviti njeno dostopnost pristojnim inšpekcijskim organom. V Pravilniku je predpisana vrsta in način vodenja evidenc o nabavi in prodaji blaga in trgovinskih storitev. V 4. členu Pravilnika je določeno, da evidence o blagu morajo vsebovati podatke o začetnem stanju blaga, podatke o nabavi in prodaji blaga, podatke o spremembi cen blaga, podatke o vrnitvi blaga, podatke o primanjkljaju, presežku in odpisu blaga ter podatke o premikih blaga med prodajnimi objekti in oddelki. Spremembe v evidenci se vpišejo na podlagi popisa, vrnitve blaga na podlagi dokumenta o vračilu (povratnica in podobno). Primanjkljaj, presežek ali odpis se vpiše na podlagi zapisnika. V 6. členu Pravilnika je določeno, da je prevzemni dokument knjigovodska listina, ki jo sestavi trgovec za prevzeto blago pred njegovo oddajo v prodajo. Kot prevzemni dokument se lahko šteje tudi dobaviteljev dokument, če le-ta vsebuje vse podatke predpisane s tem pravilnikom, oziroma ga je možno dopolniti z vsemi zahtevanimi podatki. Prevzemni dokument mora vsebovati naslednje podatke: številko in datum prevzemnega dokumenta, ime dobavitelja, številko in datum dobaviteljevega dokumenta, ime, mersko enoto, količino, nabavno ceno in prodajno ceno blaga, nabavno vrednost blaga in prodajno vrednost blaga. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da tožnikova evidenca ni v skladu s Pravilnikom in ne vsebuje vseh podatkov, ki so določeni v 4. odstavku 6. člena Pravilnika. Iz priloženih prevzemnic je razvidno, da le-te vsebujejo podatke o lastni ceni, lastni vrednosti in prodajni ceni, ne vsebujejo pa še drugih podatkov kot so nabavna cena, nabavna vrednost in prodajna vrednost. Tožnikova navedba, da program, ki ga uporablja je kupil pri podjetju BBB d.o.o. iz C in ga je potrdila tudi tržna inšpektorica, pa ne more vplivati na samo odločitev, kajti tožnik mora uporabljati takšen program, ki vsebuje vse podatke, ki jih zahteva Pravilnik in ne le nekaterih. Na podlagi 22. člena ZT pristojni inšpekcijski organ, ko pri nadzorstvu ugotovi, da trgovec ne vodi sproti evidence o nakupu in prodaji blaga in storitev ali če jo vodi drugače, kot je to predpisano v 18. členu ZT, lahko z odločbo začasno prepove trgovcu opravljati trgovinsko dejavnost v prodajalni ali drugem prodajnem objektu do odprave nepravilnosti. To je inšpekcijski organ v tem konkretnem primeru tudi storil. Po presoji sodišča je po navedenem odločba tožene stranke zakonita in temelji na pravilni materialno pravni podlagi.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in izdana v skladu z zakonom, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je v upravnem sporu mogoče izpodbijati samo dokončen posamični akt (2. odstavek 1. člena ZUS in 1. odstavek 157. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000 in 24/2003), to je akt zoper katerega ni pritožbe v upravnem postopku, je sodišče (smiselno) štelo, da tožeča stranka s tožbo izpodbija samo drugostopenjsko odločbo, saj je tudi v tožbi pri navedbi tožene stranke sam tožnik (izrecno) navedel zgolj drugostopni organ kot toženo stranko.

K 2. točki izreka: Sodišče je s sklepom zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov postopka, ker v upravnem sporu, ko sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (3. odstavek 23. člena ZUS).