Jedro

Sodišče lahko s sklepom ne dovoli pripoznave, če gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dopustilo pripoznave tožbenega zahtevka.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da pripoznava tožbenega zahtevka ne pomeni razpolaganja, ki bi nasprotovalo prisilnim predpisom, saj prodaja zemljišča, za katerega se zahteva odobritev pravnega posla, ne pomeni, da je na takšnih nepremičninah razpolaganje nedovoljeno. Lastninska pravica je absolutna stvarna pravica, pri čemer razpolaganje z njo na podlagi čl. 22 ZKZ ni prepovedano oz. zgolj omejeno. Sodišče bi moralo upoštevati pripoznavo ali pa zadevo prekiniti do pravnomočne odločitve upravnega organa. V konkretnem primeru gre za realizirano ustno kupoprodajno pogodbo, pri čemer pomanjkanje forme pogodbe ni razlog za nerealizacijo.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru tožnik zatrjuje, da je s toženo stranko sklenil kupoprodajno pogodbo 28. 5. 2003, s katero je od nje kupil parceli 675/2, travnik, 1684 in 679/4 travnik v izmeri 1567 m2, vse k.o. S. V konkretnem primeru gre za kmetijska zemljišča in mora sodišče upoštevati določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. Pogodba je dvostranski zavezovalni pravni posel, ki povzroči nastanek obligacijskih obveznosti in pravic. Da bi pogodba imela opisan pravni učinek, mora biti veljavno sklenjena in ob začetku učinkovanja pogodbe morajo biti izpolnjene (splošne in posebne predpostavke) za veljavno sklenitev pogodbe. Med posebne predpostavke, določene z zakonom, spada tudi zahteva zakona, da je treba za veljavno sklenitev pogodbe pridobiti soglasje oziroma odobritev določenega državnega organa. Prav za tak primer gre v ZKZ/96, ki je za veljavno sklenitev pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča predpisal odobritev pristojnega upravnega organa. Namen odobritve je kontrola dopustnosti pravnega posla, kar predstavlja odložni pogoj. Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je sklenjena pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote. Če do odobritve v predpisanem roku ne pride, potem se šteje, da posel ne velja. Ker v konkretnem primeru tožnik ni dokazal, da je bil posel odobren s strani upravne enote, pripoznava tožbenega zahtevka ne more imeti nikakršnega pravnega učinka, saj gre za nedovoljeno razpolaganje, ki nasprotuje prisilnim predpisom (tč. 1, čl. 3/2 ZPP), to je ZKZ/96, in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko take pripoznave ni dopustilo.

Neutemeljena in pravno zmotna je glede na zgoraj navedeno trditev v pritožbi, da ne gre za razpolaganje, ki bi nasprotovalo prisilnim predpisom. Prav tako trditev, da bi bilo potrebno pred sklenitvijo vsake pogodbe pridobiti dovoljenje za prodajo zemljišča, saj je kot že omenjeno, vsak tak pravni posel sklenjen z odložnim pogojem, to je, da postane veljaven, ko je odobren s strani upravne enote. Tožnik se glede na predpise ZZ/96 ne more uspešno sklicevati na ustno kupoprodajno pogodbo, ki je bila realizirana, in se pri tem nekorektno sklicuje na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1986/99 in I Cp 39/2000, ko je šlo v teh zadevah za povsem drugo situacijo.

Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl. 365/2 ZPP).