Jedro

Sklep, da se pripoznava ne dopusti, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Stranska intervenientka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Toženci so s pisno vlogo, ki je bila izročena sodišču 1. 2. 2008, pripoznali tožbeni zahtevek.

2. Sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, temveč je izdalo sklep, da pripoznave ne dopusti (drugi odstavek 316. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ocenilo je, da tožena stranka z zahtevkom ne more razpolagati.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Zoper drugostopenjski sklep je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja "vse revizijske razloge" in predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje ali pa spremembo sklepov tako, da se ugodi predlogu tožeče stranke.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, stranski intervenientki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Stranska intervenientka je v odgovoru na revizijo utemeljevala njeno neutemeljenost in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija pravnomočna sodna odločba. Revizija torej pomeni izjemo od tega, da se v pravnomočne sodne odločbe ne da poseči. To pomeni, da lahko revizijsko sodišče poseže v že pravnomočno sodno odločbo le izjemoma, ko obstajajo za to zakonsko izrecno predvideni razlogi. Revizija je zato dovoljena samo v tistih primerih, ki so v zakonu posebej določeni. Še posebej je omejena revizija proti sklepom, ki so po naravi stvari manj pomembne sodne odločbe.

8. V 384. členu ZPP so navedeni sklepi, zoper katere je revizija izjemoma dovoljena. Prvi odstavek 384. člena ZPP omogoča revizijo samo proti tistim sklepom sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. V obravnavanem primeru gre za odločitev o sklepu, da se pripoznave ne dopusti, zaradi česar ni bila izdana sodba na podlagi pripoznave (drugi odstavek 316. člena ZPP). Pravdni postopek se tako nadaljuje. Ker torej izpodbijani sklep ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (in tudi ni sklep iz tretjega odstavka 384. člena ZPP), revizija zoper ta sklep ni dovoljena. Revizijsko sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrglo.

9. Stranska intervenientka je odgovorila na revizijo in predlagala povrnitev revizijskih stroškov. Revizijsko sodišče je odločilo, da sama krije te stroške, ker v svoji vlogi ni navedla tehtnih razlogov, ki bi prispevali k odločitvi revizijskega sodišča. Zato ne gre za potrebne stroške, ki bi jih bila dolžna povrniti nasprotna stranka.