Jedro

S tem ko je sodišče predlagateljev solastni delež preneslo na nasprotne udeležence, ne da bi katerikoli med njimi izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu, je konstituiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu SPZ, s čimer je preseglo zakonsko pooblastilo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je solastno premoženje udeležencev, ki obsega nepremičnine vl. št. 1581 k.o. O. parc. št. 672/8 in katere solastniki so I. Ž. do 1/12, R. Ž. do 1/3, Si. Ž. do 1/4 ter S. Ž. do 1/3, razdelilo tako, da je predlagateljev solastninski delež do 1/12 razdelilo med nasprotne udeležence v sorazmerju z njihovimi idealnimi deleži, in sicer pridobita R. in S. Ž. delež vsak do 1/33, Si. Ž. pa do 1/44. Prodajno ceno predlagateljevega solastninskega deleža je določilo na vrednost 9.596,42 EUR in naložilo nasprotnim udeležencem, da plačajo predlagatelju R. in S. Ž. vsak po 3.489,61 EUR, Si. Ž. pa 2.617,20 EUR. Odločilo je še o stroških nepravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo druge nasprotne udeleženke S. Ž. zavrglo, pritožbi nasprotnega udeleženca R. Ž. pa je delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se nasprotnim udeležencem za izplačilo prodajne cene predlagateljevega solastninskega deleža določi rok treh mesecev od pravnomočnosti odločbe in naloži plačilo obresti, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila. Sicer je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Presodilo je, da bi civilna delitev preveč posegla v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, upoštevaje višino solastninskega deleža predlagatelja. Način delitve, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, je po oceni sodišča druge stopnje smotrnejši, saj je vprašljivo, ali bi bilo mogoče s prodajo doseči sprejemljivo ceno, poleg tega pa bi se moral prvi nasprotni udeleženec iz hiše, v kateri biva, v primeru prodaje izseliti.

3. Zoper ta sklep, v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje, je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja zmotno uporabo 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Meni, da sodišče s sklepom ni opravilo delitve solastnega premoženja, ampak je dejansko opravilo prenos predlagateljevega solastnega deleža na nepremičnini na nasprotne udeležence. Predlagatelj bi svoj idealni delež lahko prodal na trgu brez soglasja ostalih solastnikov, ob upoštevanju njihove predkupne pravice. O pridobitvi lastninske pravice na podlagi odločbe lahko sodišče odloči, če mu tako pooblastilo daje zakon in če zakon določa postopek za izdajo take konstitutivne odločbe. Sodišče tako v nepravdnem postopku o delitvi solastnine določi, da solastniki dobijo v naravi tisti del nepremičnine, za katerega izkažejo upravičen interes (fizična delitev). Takega interesa v zadevi ni izkazal ne predlagatelj ne nihče od nasprotnih udeležencev. Če fizična delitev ni mogoča, se opravi civilna delitev. Namesto civilne prodaje lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da stvar v celoti pripade temu solastniku, če drugim solastnikom izplača sorazmerni del prodajne cene. V nasprotju s predpisanim načinom delitve solastnine je sodišče predlagatelju idealni delež preneslo na nasprotne udeležence, ki takega interesa oziroma volje sploh niso izkazali.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena udeležencem postopka, ki nanjo niso odgovorili.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Za pridobitev lastninske pravice morajo biti izpolnjeni trije pogoji: sposobnost stvari, da je lahko predmet lastninske pravice; sposobnost pridobitelja, da lahko pridobi lastninsko pravico; in pravni temelj, na podlagi katerega pridobitelj lahko pridobi lastninsko pravico. Sistem pravnih temeljev za pridobitev lastninske pravice, ki ga določa 39. člen SPZ, je zaprt sistem, kar pomeni, da lastninska pravica lahko nastane samo na tisti podlagi, ki jo predvideva zakon.

7. O pridobitvi lastninske pravice s konstitutivno odločbo lahko državni organ v skladu z 42. členom SPZ odloči pod pogojem, da mu tako pooblastilo daje zakon in da zakon predpisuje postopek za izdajo take odločbe. SPZ v 70. členu predpisuje dva temeljna načina delitve solastne stvari – fizično in civilno. Fizična delitev je predvidena, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ). Posebna modeliteta civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena, v skladu s katerim lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje stvar pripade njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Kakšna so pooblastila sodišča, da odloči o pridobitvi lastnine v postopku delitve solastnine, je v 70. členu SPZ torej jasno in izčrpno določeno. V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del. 8. S tem ko je sodišče predlagateljev solastni delež preneslo na nasprotne udeležence, ne da bi katerikoli med njimi izrazil voljo za pridobitev lastninske pravice na predlagateljevem idealnem deležu, je konstituiralo drugačen način delitve od tistega, predpisanega v 70. členu SPZ, s čimer je preseglo zakonsko pooblastilo. Poleg tega z odločitvijo sodišča, ki je le spremenilo solastninsko skupnost (sestavo in razmerje idealnih deležev) in naložilo solastnikom izplačilo deleža enega solastnika, ni bil dosežen temeljni smoter postopka za delitev nepremičnine, ki je v prenehanju solastnine.

9. Ker sta sodišči prve in druge stopnje v zadevi zmotno uporabili materialno pravo, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (drugi odstavek 380. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. v zvezi z drugim odstavkom 391. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).