Jedro

Revizija izročena pristojnemu sodišču po izteku 30-dnevnega revizijskega roka, je prepozna.

Obrazložitev

Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 11. 9. 2008 zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sodi v zapuščino po pok. P. Ž., roj. 4. 8. 1938 in umrlem 9. 12. 2002, tudi počitniška hišica, stoječa na parceli št. 901/3 k.o. ...

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlog je vložila 22. 9. 2008 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je predlog prejelo 23. 9. 2008 in to vlogo odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. To je navedeno tožnikovo vlogo prejelo 24. 9. 2008. 4. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki. Prvi toženec je odgovoril na predlog za dopustitev revizije.

5. Revizija je prepozna.

6. Zakon o pravdnem postopku (ZPP – UPB-3) je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008). Ta novela zakona je začela veljati 1. 10. 2008. Po drugem odstavku 130. člena ZPP-D se je pravdni postopek, ki se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo tega zakona (pred 1. 10. 2008), nadaljeval po dosedanjih, to je prejšnjih predpisih. Spremenjeni zakon se torej uporablja le za zadeve, v katerih je bila prvostopenjska sodba izdana 1. 10. 2008 ali kasneje.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo svojo sodbo 11. 9. 2008, torej pred uveljavitvijo ZPP-D. Za nadaljnji postopek, torej tudi za revizijo, se uporabljajo določbe ZPP, kakršne so veljale pred uveljavitvijo ZPP-D. To pomeni, da se v obravnavani zadevi ne uporabljajo določbe o dopustitvi revizije. Ta institut je bil uveden šele z ZPP-D. Tožeča stranka tako ni imela pravne podlage za vložitev predloga za dopustitev revizije, temveč le za revizijo. Revizijsko sodišče je zato vlogo tožeče stranke, imenovano predlog za dopustitev revizije, upoštevalo in obravnavalo kot revizijo.

8. Po prvem odstavku 367. člena ZPP je treba revizijo vložiti v 30-ih dneh od vročitve sodbe sodišča druge stopnje. Po 373. členu ZPP pa je revizijo treba vložiti pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, to je v obravnavanem primeru pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Tožeča stranka je revizijo vložila pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, torej pri nepristojnem sodišču. To je tožnikovo vlogo takoj odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču, ki jo je prejelo 24. 9. 2008. Ker je tožeča stranka sodbo sodišča druge stopnje prejela 24. 8. 2008, je rok za vložitev revizije potekel z iztekom 23. 8. 2008. Ker se po prvem odstavku 112. člena ZPP za vlogo, vezano na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, je v obravnavanem primeru revizija tožeče stranke, vložena po pooblaščenem odvetniku, izročena pristojnemu okrožnemu sodišču 24. 9. 2008, to je po izteku revizijskega roka. Revizija torej ni bila vložena pravočasno, vložitve vloge pri nepristojnem Vrhovnem sodišču Republike Slovenije pa ni mogoče šteti kot očitne pomote pooblaščenega odvetnika tožeče stranke, saj je bila tudi naslovljena na (nepristojno) Vrhovno sodišče. Poleg tega je bila tudi zasnovana in poimenovana kot predlog za dopustitev revizije, ki pa ga bi bilo res treba vložiti pri Vrhovnem sodišču, če bi veljavni procesni predpis nalagal oziroma dopuščal vložitev predloga za dopustitev revizije.

9. Ker je torej revizija tožeče stranke vložena po izteku 30-dnevnega roka, je prepozna, zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo.

10. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov za revizijo, prvi toženec pa povrnitev stroškov za odgovor na predlog za dopustitev revizije. Revizijsko sodišče je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka, saj tožnik s svojo revizijo ni uspel, toženec pa se s svojim vsebinskim nasprotovanjem predlogu za dopustitev revizije ni izkazal, da bi bila ta vloga pomembna za odločitev revizijskega sodišča in zato njegovi stroški niso bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP).