Jedro

Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, še zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Razlogi za dopustitev revizije so podani glede pravnega vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pri ugotavljanju podlage toženčeve odškodninske obveznosti pravilno uporabilo določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo odškodnino v znesku 29.077,76 EUR, pritožbeno sodišče pa je delno ugodilo pritožbi toženca proti prvostopenjski sodbi in znižalo odškodnino na znesek 25.077,76 EUR. Glede sicer spornega temelja odškodninske obveznosti je stališče pritožbenega sodišča, da vsebuje tožencu izrečen sklep o vzgojnem ukrepu vse potrebne elemente kazenske obsodilne sodbe v smislu vezanosti pravdnega sodišča po 14. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vezanost po navedeni določbi, naj bi pomenila, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami iz podlage za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To pa so ugotovitve glede obstoja kaznivega dejanja (ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice) ter glede kazenske odgovornosti (to je ugotovitev, da je bil storilec prišteven in da je ravnal malomarno), kar pomeni, da toženec v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine ne more več uspešno uveljavljati ugovorov, da njegovo ravnanje ni bilo protipravno oziroma da med njegovim ravnanjem in nastalo škodo ni vzročne zveze.

2. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije in navedel, da sodišče ne bi smelo uporabiti določbe 14. člena ZPP pri odločanju o tem, ali so podane predpostavke toženčeve odškodninske obveznosti. Pri tem naj bi šlo tudi za neenotnost sodne prakse višjih sodišč, ker je Višje sodišče v Ljubljani v zadevi III Cp 2902/2010 o enakem vprašanju odločilo drugače. Napačno naj bi bilo tudi stališče sodišča o objektivni odškodninski odgovornosti in solidarni odškodninski obvezi.

3. Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, še zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna.(1) Razlogi za dopustitev revizije so podani glede pravnega vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa.

Op. št. (1): Primerjaj določbe 367.a člena ZPP.