Jedro

Soodgovornost tožnika, ki se je nepoklicano lotil dela na krožni žagi, znaša 60 %.

Izrek

Revizija se glede odločitve o odškodnini za gmotno škodo (45.176,10 SIT) zavrže. Reviziji se sicer delno ugodi in se sodba spremeni tako, da se toženčevi pritožbi delno ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni in se poslej glasi: "Toženec mora plačati tožniku 957.176,10 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obresti od 912.000 SIT od 26.11.2001 dalje in od 45.176,10 SIT od 1.3.1999 dalje do plačila - vse v 15 dneh.

Tožbeni zahtevek za plačilo 3,188.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od sodbe dalje in za znesek 46.849,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.3.1999 dalje se zavrne.

Toženec mora povrniti tožniku 282.393 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 181.513 SIT od 26.11.2001, od 100.000 SIT od 11.5.2001 in od 880 SIT od 17.9.2001 dalje do plačila - vse v 15 dneh." V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

V tej odškodninski pravdi v zvezi z delovno nesrečo dne 20.8.1989 je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženec plačati tožniku 1,413.176,10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1,368.000 SIT od 26.1.2001 in od 45.176,10 SIT od 1.3.1999 dalje in mu povrniti 314.158 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 213.278 SIT od 26.11.2001, od 100.000 SIT od 11.5.2001 in od 880 SIT od 17.9.2001 dalje do plačila, medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval na toženčevi cirkularni žagi, ki je nevarna stvar. Zato toženec kot njen imetnik odgovarja za škodo objektivno, tožnik pa je tudi prispeval k nastanku škode, ker mu ni bilo naročeno, naj žaga. Odgovornost za škodo je porazdelilo v razmerju toženec 60 in tožnik 40 odstotkov. Tožniku bi šlo 2,280.000 SIT odškodnine za negmotno škodo (za telesne bolečine in neprijetnosti med zdravljenjem 600.000 SIT od zahtevanih 1,000.000 SIT, za strah 80.000 SIT od zahtevanih 500.000 SIT, za skaženost 100.000 SIT od zahtevanih 500.000 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1,500.000 SIT od zahtevanih 2,100.000 SIT) ter 75.293,50 SIT za premoženjsko škodo, kar da upoštevaje 40-odstotno tožnikovo soodgovornost prej omenjeni prisojeni znesek 1,413.176,10 SIT.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo proti tej sodbi zavrnilo in jo potrdilo.

Proti tej sodbi v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil revizijo. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga revizijskemu sodišču, naj zadevo pravično in pošteno reši. Meni, da je do poškodbe prišlo, ker je tožnik sam in proti toženčevi volji začel razrezovati les z električno krožno žago. Takšnega tožnikovega ravnanja ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih preprečiti.

Sodišče je revizijo vročilo tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je delno utemeljena, delno pa nedovoljena.

Za škodo v zvezi z nevarno stvarjo se šteje, da izvira iz te stvari (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Imetnik stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR), deloma pa je prost odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (tretji odstavek tega člena). Med strankama ni sporno, da je krožna žaga nevarna stvar in da je bil toženec njen imetnik. Sodišči sta ugotovili (na vse dejanske ugotovitve nižjih sodišč je vrhovno sodišče vezano - tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), da je tožnik že kdaj prej delal pri tožencu in da je ta imel z njim že izkušnjo, da je samovoljno vzel njegov stroj.

Presoja, da je toženec lahko pričakoval, da se bo spet kaj takega zgodilo, se pokaže kot pravilna in ne dopušča dvomov, zlasti še, ker toženca takrat ni bilo doma in tudi domačim ni naročil, naj nadzirajo tožnika. Tako ni izpolnjen omenjeni pogoj nepričakovanosti, kot eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za to, da se imetnik otrese odgovornosti. Zato se pokaže kot neutemeljena revizijska trditev, da toženec zaradi tožnikovega ravnanja sploh ne odgovarja za škodo (drugi odstavek 177. člena ZOR). V tem delu torej revizija ni utemeljena.

Pač pa ji je mogoče pritrditi v stališču, da je tožnikov prispevek k nesreči oziroma k škodi večji, kot sta ga ocenili nižji sodišči. Navzlic temu, da ima odgovornost imetnika nevarne stvari že sama ob sebi načeloma večjo težo, pa je treba tožnikovemu ravnanju pripisati večji pomen. Oškodovančeva soodgovornost namreč zmanjšuje odgovornost, v tem primeru objektivno, odgovorne osebe (prvi odstavek 192. člena ZOR). Tožnik je odrasla oseba z delovnimi izkušnjami na področju fizičnega dela (poklicni barvar kovin in viličarist). Ne le, da ga ni nič sililo, da se je nepoklicano lotil dela, za katerega ni bil izučen, marveč je tudi prekršil tisto, kar mu je bilo naročeno - samo pospraviti in zložiti drva. Sodišči sta dali prevelik poudarek temu, da je tožnik delal v korist toženca. Ne le, da bi bilo odrejeno delo prav tako v korist slednjega, marveč je šlo tudi za to, da se je tožnik oddolžil za prebivanje v tožnikovi hiši. Ob opisanem tehtanju stopenj odgovornosti obeh udeležencev se pokaže kot pravilna razporeditev odgovornosti v obratnem razmerju: tožnik 60% in toženec 40%.

Ob neugovarjani odmeri višine odškodnine za negmotno škodo, zoper katero tudi revizijsko sodišče nima pomislekov (371. člen ZPP), gre tožniku ob spremenjenem deležu soodgovornosti zahtevek v višini 957.176,10 SIT in tako je revizijsko sodišče spremenilo izpodbijano sodbo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Del revizije, ki se nanaša na odškodnino za gmotno škodo, pa je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP), ker sporni del (45.176,10 SIT) ne presega meje za dovoljenost revizije, ki znaša 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Revizija zoper ta del je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Zaradi spremembe sodbe in ker se je uspeh tožeče stranke zmanjšal (zdaj le 23%), je bilo treba temu ustrezno spremeniti tudi stroškovni del (drugi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena ZPP).