Jedro

Ob dejstvu, da je bilo tožničino delovno mesto ukinjeno, ker se je obseg dela na tem delovnem mestu od vstopa Slovenije v Evropsko skupnost zmanjševal in zmanjšal do te mere, da ni več zahteval celega delavca, in se je tožena stranka odločila, da bo dela, ki so še ostala, prerazporedila, je sodišče pravilno presodilo, da je taka organizacijska rešitev pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR.

Zaradi zmanjševanja obsega dela na tožničinem delovnem mestu se je očitno že od vstopa Slovenije v Evropsko skupnost dalje lahko ugibalo oz. predvidevalo, da delo tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi sčasoma ne bo več potrebno, ne pa tudi kdaj in kako. Dokler reorganizacija, ki je bila logična posledica racionalizacije stroškov v procesu dela, do katere je prišlo zaradi slabega finančnega položaja, v katerem se je konec leta 2008 znašla tožena stranka, ni bila ustrezno izvedena, poslovni razlog še ni nastal.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnici podala tožena stranka dne 12. 1. 2009. Posledično je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja od 18. 10. 2010 dalje ter tožbeni zahtevek za vrnitev tožnice nazaj na delo. Zavrnilo je tudi tožničine podredne tožbene zahtevke, s katerimi je tožnica zahtevala priznanje delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje in plačilo odpravnine v znesku 185,81 EUR ter odškodnine po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) v višini 27.919,62 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Razen v delu obrestnega dela zahtevka pa je ugodilo denarnim zahtevkom za plačilo regresa za prehrano v višini 50 EUR in nadur v višini 69,84 EUR, oboje za čas pred prenehanjem delovnega razmerja, ter odškodnine za neizkoriščen letni dopust (za leto 2008 v višini 558,72 EUR, za leto 2009 pa v višini 2.095,20 EUR). Ugotovilo je, da se je tožena stranka zaradi negativnih trendov v poslovanju na vseh ključnih področjih, izgube in slabega finančnega stanja, konec decembra 2008 odločila za racionalizacijo v procesu dela. Sprejet je bil program razreševanja presežnih delavcev, v katerem je bilo predvideno, da se v letu 2009 zniža število zaposlenih v režijskih službah za 30 odstotkov, v proizvodni režiji pa za 15 odstotkov. Za službo komerciale, kjer je bilo sistemizirano tudi tožničino delovno mesto „poslovni analitik“, je to pomenilo, da je postalo trajno nepotrebnih 15 delavcev. Sodišče je presodilo, da je tožnici zaradi ukinitve njenega delovnega mesta delovno razmerje na podlagi izpodbijane odpovedi zakonito prenehalo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji ponavlja pritožbene navedbe, da ni obstajal utemeljen poslovni razlog, da je odločitev tožene stranke, da tožnico uvrsti med presežne delavce, diskriminatorna, da ima kot starejša delavka pravico do posebnega varstva pred odpovedjo, ker je v letu 2009 dopolnila 53 let starosti, ter da tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR, saj bi le-ta v času podaje izpodbijane odpovedi tožnici morala vedeti, da bo s 1. 3. 2009 ustanovljeno delovno mesto v komerciali, in ga ponuditi tožnici.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po določbi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato ni mogoče upoštevati vseh tistih navedb v reviziji, iz katerih izhaja le, da se tožnica ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča. 6. V zvezi z obsegom presoje utemeljenosti poslovnega razloga revizijsko sodišče pritrjuje stališču obeh sodišč, da so organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca. Sodišče ne presoja ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna. Preverja lahko le, ali ni morda le navidezna. Ob dejstvu, da je bilo tožničino delovno mesto ukinjeno, ker se je obseg dela na tem delovnem mestu od vstopa Slovenije v Evropsko skupnost zmanjševal in zmanjšal do te mere, da ni več zahteval celega delavca, in se je tožena stranka odločila, da bo dela, ki so še ostala, prerazporedila na posamezna prodajna področja, na komercialiste in na nabavo, je sodišče pravilno presodilo, da je taka organizacijska rešitev pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR. Potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je namreč dejansko prenehala. Zatrjevanje tožnice, da bi bilo mogoče poslovanje tožene stranke racionalizirati tudi z ohranitvijo delovnih mest, na presojo utemeljenosti poslovnega razloga ne more vplivati. Sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila odločitev o ukinitvi tožničinega delovnega mesta sprejeta z diskriminatornim namenom.

7. Po določbi šestega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. To v primeru poslovnega razloga pomeni od takrat, ko dejansko preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. V obravnavani zadevi se je zaradi zmanjševanja obsega dela na tožničinem delovnem mestu očitno že od vstopa Slovenije v Evropsko skupnost dalje lahko ugibalo oz. predvidevalo, da delo tožnice pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi sčasoma ne bo več potrebno, ne pa tudi kdaj in kako. Dokler reorganizacija, ki je bila logična posledica racionalizacije stroškov v procesu dela, do katere je prišlo zaradi slabega finančnega položaja, v katerem se je konec leta 2008 znašla tožena stranka, ni bila ustrezno izvedena, poslovni razlog še ni nastal. 8. Ostale revizijske navedbe predstavljajo ponovitev pritožbenih navedb, na katere je celovito in po vsebini pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje in revizijsko sodišče k razlogom izpodbijane sodbe nima kaj dodati.

9. Glede na navedeno revizijski razlogi v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v zvezi z zavrnitvijo s tem povezanih dajatvenih zahtevkov niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.