Jedro

Predlagatelj mora že v predlogu za dopustitev revizije izkazati obstoj pogojev za njegovo dovoljenost, če želi doseči njegovo vsebinsko obravnavo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo objektivno spremembo tožbe in zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je E. B. v skladu z izvedeniškim mnenjem izvedenca geodetske stroke z dne 26. 10. 2016 in priloženim elaboratom parcelacije do 1/1 lastnica nepremičnin s parc. št. 146/2 (zemljišče v izmeri 877 m2), št. 147/2 (zemljišče v izmeri 2292 m2) in št. 150/2 (zemljišče v izmeri 1512 m2), vse k. o. X., in odločilo, da so dediči po pokojni E. B. v skladu s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Škofji Loki opr št. D 353/2014 lastniki nepremičnin s parc. št. 146/2, 150/2 in 147/2, vse k. o. X. 2. Zoper ugodilni del sodbe se je pritožila toženka. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizijo zoper navedeno sodbo je mogoče dopustiti le, če vrednost njenega revizijsko izpodbijanega dela znaša med 2.000,00 EUR in 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP)1. Predlagatelj pa mora že v predlogu za dopustitev revizije jasno in nedvoumno izkazati obstoj pogojev za njegovo dovoljenost, če želi doseči vsebinsko obravnavo.

6. Predlagateljica želi izpodbiti odločitev sodišč nižje stopnje, da so dediči po pokojni E. B. lastniki treh nepremičnin, ki je nedenarne narave. Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP), posledično pa opredeliti tudi v postopku za dovolitev revizije.

7. Predlagateljica vrednosti spornega predmeta ni navedla v predlogu za dopustitev revizije, niti ta ne izhaja iz uvoda priloženih sodb sodišč nižjih stopenj.2 Ker ni izkazala pogojev za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP njen predlog zavrglo.

1 Vrhovno sodišče je uporabilo besedilo zakona pred novelo ZPP-E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe novele. Sodišče prve stopnje pa je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017. 2 Tožeča stranka pa je postavila tako primarni in podredni tožbeni zahtevek, katerih vrednosti se le izjemoma seštevata.