Jedro

Med udeležencema postopka ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba za stanovanje, sklenjena le z nasprotnim udeležencem. To pomeni, da nasprotni udeleženec razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju - s kupoprodajno pogodbo, zaradi česar bo ob izkazani verigi pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice lahko tudi na stanovanju v P. predlagal vpis lastninske pravice nase. Ta okoliščina pa je po oceni pritožbenega sodišča tista, ki mu daje močnejši položaj v tem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu s p r e m e n i tako, da se glede obsega skupnega premoženja (stanovanja) napoti na pravdo predlagateljico.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek za delitev skupnega premoženja med udeležencema tega postopka in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je on izključni lastnik stanovanja v stanovanjski hiši na naslovu P. oz. zaradi ugotovitve, koliko znaša njegov solastninski delež na tej nepremičnini. Za vložitev tožbe mu je določilo rok 30-tih dni in odločilo, da bo v primeru, čer v tem roku tožbe ne bi vložil, s postopkom delitve nadaljevalo, upoštevajoč, da sta udeleženca tega postopka solastnika stanovanja vsak do 1/2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Navaja, da ne razume, zakaj je napoten na pravdo, ko naj bi bilo povsem jasno, da že od leta 1986 ni živel s predlagateljico v ekonomski skupnosti in je bila zakonska zveza zgolj navidezna. Premoženje, ki je predmet delitve, je bilo kupljeno šele leta 1995, torej po desetih letih, ko nista več prebivala skupaj. Zato meni, da bi sodišče moralo na pravdo napotiti predlagateljico. Čudi pa se tudi stališču sodišča, da bo, če tožba ne bo z njegove strani vložena, predlagateljici dalo polovico njegovega premoženja.

Predlagateljica je podala odgovor na pritožbo, ki pa ga pritožbeno sodišče, ker gre za nemeritorni sklep, ni obravnavalo, ker v zakonu ni predviden (366. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku -ZNP).

Pritožba je utemeljena.

Med udeležencema postopka ni sporno, da je bila kupoprodajna pogodba za stanovanje, katerega delitev zahteva v tem postopku predlagateljica s trditvijo, da gre za skupno premoženja zakoncev, sklenjena le z nasprotnim udeležencem. To pomeni, da nasprotni udeleženec razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju - s kupoprodajno pogodbo, zaradi česar bo ob izkazani verigi pravnih naslovov za pridobitev lastninske pravice lahko tudi na stanovanju v P., predlagal vpis lastninske pravice nase. Ta okoliščina pa je po oceni pritožbenega sodišča tista, ki mu daje močnejši položaj v tem postopku, zaradi česar je njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se na pravdo zaradi dokazovanja, da stanovanje spada v skupno premoženje, napoti predlagateljico postopka kljub zakonski domnevi, da je premoženja, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje zakoncev ter da sta deleža na njem enaka.