Jedro

Revizija ni dovoljena, saj jo je vložila stranka sama, poleg tega pa vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 1.000.000 tolarjev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem se je toženec dolžan v 60 dneh izseliti iz stanovanja v Celju. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča je toženec naslovil na sodišče vlogo, ki jo je naslovil kot ugovor, po vsebini pa gre za revizijo. V tej laični vlogi revident izrecno ne uveljavlja nobenega izmed revizijskih razlogov. Revident podaja navedbe, ki jih zaradi nedovoljenosti revizije revizijsko sodišče na tem mestu ne bo povzemalo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 - 2/2004; ZPP) ter tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

V obravnavani zadevi je revizija nedovoljena iz dveh razlogov.

Najprej zato, ker jo je vložila stranka sama, obenem pa tudi zato, ker vrednost spornega predmeta ne presega zneska 1.000.000 SIT.

Revizija spada med izredna pravna sredstva (šestindvajseto poglavje ZPP). V postopku z njimi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).

Izjemoma smeta pravdna dejanja v takšnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Toženec ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji ne ob vložitvi revizije zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit niti ni predložil dokaza o njem. Tako se je izkazalo, da je revizijo vložil toženec sam, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker je ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je to moralo storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP).

Obenem pa revizijsko sodišče pojasnjuje, da revizija tudi sicer ne bi bila dovoljena. V premoženjskih sporih je ta namreč dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V obravnavani zadevi je tožeča stranka kot vrednost spornega predmeta označila znesek 95.000 SIT, tožena stranka pa takšni navedbi ni oporekala. Revizija torej tudi iz tega razloga ni dovoljena.