Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) je zahteval, da se ugotovi ničnost dveh pravnih poslov, in sicer (1) akta o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga ter (2) sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja in ureditvi drugih medsebojnih pravic in obveznosti med pravdnima strankama.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo izbrisni tožbi in tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti akta o ustanovitvi zemljiškega dolga ter sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja in ureditvi drugih medsebojnih pravic in obveznosti. Vzpostavilo je prejšnje zemljiškoknjižno stanje ter odločilo o pravdnih stroških. Odločilo je, da je toženka dolžna izprazniti nepremičnino z ID znakom 000 1657 in stavbo z ID znakom 000 750, ki stoji na tej parceli na naslovu ..., ter jo prostega oseb in stvari izročiti v stečajno maso tožnika. Ugotovilo je, da je neveljavna vknjižba služnosti stanovanja pri nepremičnini z ID znakom 111 111/415. Pojasnilo je, da sta bili pravdni stranki v zunajzakonski zvezi od leta 1976 do 2009. Po razpadu zveze sta pri notarju sklenili notarski zapis akta o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga zaradi zavarovanja dolga v višini 1.000.000 EUR z zapadlostjo 29. 7. 2061 ter sporazum o razdelitvi skupnega premoženja in ureditvi drugih medsebojnih pravic in obveznosti. Tožnik je bil v času sklepanja sporazuma in spornih aktov o ustanovitvi zemljiškega dolga prezadolžen. Namen sklenitve izpodbijanih poslov je bil v oškodovanju tožnikovih upnikov.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in odločilo o pritožbenih stroških.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede presoje ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, v povezavi s konkuriranjem več različnih nagibov, pri čemer bi lahko bil eden izmed nagibov nedopusten, vendar je le-ta nebistven; (2) Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede presoje ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, v povezavi z ugotovitvijo, da bi naj tožena stranka vedela za tožnikove finančne težave, pri čemer pa premoženje, na katero bi lahko upniki posegli, de facto ni bilo tožnikovo; (3) Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta kljub ugotovitvi, da spadajo nepremičnine v k. o. ... v skupno premoženje strank, le-te v celoti vrnili v izključno lastništvo tožeče stranke in posledično v stečajno maso; (4) Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna odločitev sodišč druge in prve stopnje, ki sta sporazum o razdelitvi skupnega premoženja razglasili za ničnega, kljub ugotovljenemu razpadu izvenzakanske zveze v letu 2009, ko je skupno premoženje prenehalo nastajati in bi takrat sklenjen sporazum o razdelitvi skupnega premoženja v takšni obliki ne bil problematičen, ker ni bilo nobenih indikacij o prezadolženosti enega od izvenzakonskih partnerjev; (5) Ali sta v okoliščinah konkretnega primera sodišči druge in prve stopnje s svojo argumentacijo zadostili pravni logiki urejanja medsebojnih premoženjskih razmerij med zakoncema, ki jo je prinesel novi Družinski zakonik, in omogoča sklenitev pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega, pri čemer je takšna pogodba za konkretni primer, ko en zakonec vlaga v nepremičnino, drugi zakonec pa v pravno osebo, neposredno aplikabilna;(6) Ali sodba sodišča druge stopnje ustreza standardom obrazložene sodne odločbe; (7) Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je pritožbene navedbe interpretiralo v nasprotju z njihovo vsebino, posledično pa sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).