Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali poznavanje okoliščine, da prek nepremičnine, za katero se zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice, teče voda tudi za potrebe izvajanja vodne pravice druge osebe, izključuje poizvedovalno dolžnost preverjanja dejanskega stanja izročenega oziroma podedovanega premoženja, katerega del je tudi taka nepremičnina.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali poznavanje okoliščine, da prek nepremičnine, za katero se zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice, teče voda tudi za potrebe izvajanja vodne pravice druge osebe, izključuje poizvedovalno dolžnost preverjanja dejanskega stanja izročenega oziroma podedovanega premoženja, katerega del je tudi taka nepremičnina?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so nepremičnine z ID znaki ..., last tožnika. Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti 4.161,13 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: - Ali je možno izvajanje lastniške posesti na (so)lastnih nepremičninah in napravah, namenjenih izključno za dovod vode, z izkoriščanjem take nepremičnine ali naprave za pretok vode za potrebe izvajanja vodne pravice na drugi nepremičnini enega od solastnikov? - Ali je stališče VS RS v sklepu II Ips 203/2013 z dne 15. 10. 2015, ki na vprašanje: „Ali je možno izvajanje posesti preko vode, ki je javno dobro?” odgovarja nikalno, lahko na nedovoljen način posega v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS)? - Ali poznavanje okoliščine, da prek nepremičnine, za katero se zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice, teče voda tudi za potrebe izvajanja vodne pravice druge osebe, izključuje poizvedovalno dolžnost preverjanja dejanskega stanja izročenega oziroma podedovanega premoženja, katerega del je tudi taka nepremičnina? Predlagateljica meni, da gre v konkretnem primeru za koriščenje umetne struge, ki izključuje javno rabo vode. Tožnik oziroma njegov pravni prednik sta ves čas vedela in se zavedala dejstva, da vodo, ki teče preko spornega zemljišča že več stoletij koristita dva uporabnika (družina A. in družina B.). Tožnik in njegov pravni prednik sta ves čas vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da tožena stranka za dovod vode prek zemljišča, ki naj bi bil v njihovi lasti, potrebuje stvarno pravico. Toženka je nedobrovernost tožnika dokazovala z listinami, od katerih imajo nekatere značaj javne listine in s katerimi je tožnik bil seznanjen. Logično je, da vodni kanal medsebojno usklajujeta, upravljata, vzdržujeta ter koristita obe stranki. Obstoj solastnine tožniku onemogoča, da dovodni kanal upravlja, vzdržuje ter koristi na samovoljen način.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.