Jedro

Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do pokojnine) na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnice in odpravilo odločbi tožene stranke z dne 27. 10. 2005 in 14. 6. 2006, tožnico razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti od 25. 10. 2005 dalje zaradi bolezni ter ji od tega dne priznalo pravico do invalidske pokojnine. Toženi stranki je naložilo, da odloči o odmeri in izplačilu invalidske pokojnine s posebno odločbo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnici priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 11. 2005 dalje, v ostalem delu pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Kot neutemeljene je zavrnilo pritožbene navedbe, da sodišče ne sme priznati pravic na podlagi spremenjene invalidnosti, če ne ugotovi, da je izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja. Po petem odstavku 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.), pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti, oziroma v primeru sprememb v stanju invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1). Ob odločitvi o datumu pričetka izplačevanja bo tožena stranka, ki bo izdala odločbo o odmeri in izplačilu invalidske pokojnine, upoštevala drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1, po katerem je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja, in prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1, po katerem pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, in sicer v delu, v katerem je sodišče tožnici priznalo pravico do invalidske pokojnine, je tožena stranka vložila revizijo. Po njenem mnenju je pravico do invalidske pokojnine mogoče priznati le pod pogojem, da je ob minimalni pokojninski dobi prišlo tudi do prenehanja zavarovanja, kot to določa drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1. Tožnica je po podatkih matične evidence ves čas vključena v obvezno zavarovanje (delovno razmerje), zaradi česar se ji pravica do invalidske pokojninske ne more priznati že s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, temveč šele po prenehanju zavarovanja. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča v sodbah VIII Ips 167/2007, VIII Ips 184/2007 in VIII Ips 341/2007. Pridobitve pravic po 156. členu ZPIZ-1 ne gre enačiti z začetkom izplačevanja po 157. členu ZPIZ-1. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija očita sodišču druge stopnje zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z odločitvijo o priznanju pravice do invalidske pokojnine tožnici že s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku ugotovljene spremembe (v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPIZ-1), ne glede na dejstvo, da je tožnica še vedno zavarovana. Pri tem se sklicuje na drugi odstavek 156. in prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1, po katerih je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja oziroma je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

7. To revizijsko stališče ni utemeljeno. Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Pravice na podlagi invalidnosti (med katere spada tudi pravica do pokojnine) na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje. Pogoj za izplačevanje je dejansko prenehanje obveznega zavarovanja (razen za vajence in osebe iz drugega odstavka 34. člena ZPIZ-1 – drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), to dejstvo pa bo tožena stranka upoštevala, ko bo odmerjala invalidsko pokojnino tožnici in odločila o izplačevanju te pokojnine.

8. Sodne odločbe, na katere se v podkrepitev svojih stališč sklicuje tožena stranka v reviziji, za odločitev niso pomembne, saj se ne nanašajo na primer, ko sodišče odloči o nezakonitosti odločb tožene stranke na podlagi invalidnosti, te odpravi in zavarovanca razvrsti v kategorijo invalidnosti ter v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDSS-1 odloči tudi o pravici, katere priznanje ne more biti pogojno ali odvisno od poteka roka, toženi stranki pa naloži izdajo odločbe o odmeri in izplačilu, temveč se nanašajo na vprašanje začetka izplačevanja oziroma uživanja pravic, ki je vezano na prenehanje zavarovanja. Primerljiva sodna praksa Vrhovnega sodišča izhaja iz odločitev v zadevah VIII Ips 181/2008, VIII Ips 523/2008, VIII Ips 536/2008, VIII Ips 56/2009, itd. 9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.