Jedro

Premeščanje delavca iz enega oddelka na drug oddelek (s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkratno ponudbo nove pogodbe za drugo delovno mesto) glede na potrebe poslovnega procesa (kot jih vidi in razumno utemelji poslovodstvo) je v okvirih dovoljene proste poslovne odločitve delodajalca, ki na tak način zagotovi nemoten in optimalen potek delovnega procesa.

Izrek

I. Revizija se zavrže glede odločitve o pisni odredbi in odškodninah zaradi diskriminacije.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 22. 9. 2014, reparacijski in reintegracijski zahtevek, zahtevek za razveljavitev odredbe z dne 20. 6. 2014 ter zahtevka za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije pri odredbi in odpovedi v višini 4.000 oziroma 12.000 EUR. Ugotovilo je, da je bila pisna odredba o začasni premestitvi na drug oddelek z dne 20. 6. 2014 zakonito podana v skladu s 33. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Delo na drugem delovnem mestu je bilo ustrezno glede na tožničino izobrazbo, povečane potrebe po delu na drugem delovnem mestu so sovpadale z zmanjšanjem potrebe po delu na tedanjem delovnem mestu. Iz smiselno enakih razlogov je bila zakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove po določbi 91. člena ZDR-1. Tožničino delo na prvotnem delovnem mestu na otroškem oddelku ni bilo več potrebno, obenem pa so obstajale večje potrebe po delu na pljučnem oddelku.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne strinja se s stališčem drugostopenjskega sodišča, da je smotrnost poslovnega razloga v domeni delodajalca. Dokazno breme glede utemeljenosti odpovednega razloga je na strani delodajalca, tožena stranka pa ni dokazala, da tožnice ni nedovoljeno diskriminirala. Zato meni, da sta bili nezakoniti odredba in odpoved. Sodišču očita še, da se ni opredelilo do tega, ali je bil razlog za odredbo in odpoved navidezen.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija izpodbija odločitev sodišč nižjih stopenj glede pisne odredbe tožene stranke z dne 20. 6. 2014 in odškodnine zaradi nepremoženjske škode zaradi kršitve prepovedi diskriminacije pri izdaji pisne odredbe (zavrnjen tožbeni zahtevek v višini 4.000 EUR) oziroma odpovedi (zavrnjen tožbeni zahtevek v višini 12.000 EUR). Revizija v tem delu ni dovoljena, niti ni bila dopuščena (drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji). Zato je revizijsko sodišče v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).

6. Revizija v dovoljenem delu ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revidentka se je imela možnost izjaviti o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. V tožbenih, pritožbenih in sedaj tudi revizijskih navedbah poudarja, da naj bi bil razlog za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in odpoved predhodne pogodbe o zaposlitvi navidezen in da naj bi jo tožena stranka šikanirala in neutemeljeno neenako obravnavala v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da razlog za sklenitev nove pogodbe na delovnem mestu na drugem oddelku tožene stranke ni navidezen, ampak izvira iz razumno utemeljene organizacijske spremembe. Sodišči nižjih stopenj sta odgovorili na revidentkine trditve o navideznosti in diskriminatornosti odpovedi s tem, da sta ugotovili utemeljenost odpovednega razloga in neutemeljenost revidentkinih navedb. Revizija z nestrinjanjem z ugotovitvami glede utemeljenosti odpovednega razloga in hkratni odsotnosti šikaniranja pri odpovedi izpodbija dejanske ugotovitve, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Revidentki je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je revidentka sprejela. Odpovedana pogodba je bila sklenjena za delovno mesto diplomirane medicinske sestre v intenzivni negi na otroškem oddelku, po novi pogodbi pa je delala na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti na pljučnem oddelku. Delo na prejšnjem delovnem mestu na otroškem oddelku je postalo nepotrebno, saj so bile delovne naloge prenesene na ostale zaposlene na tem oddelku, hkrati pa so obstajale potrebe po delu diplomirane medicinske sestre na pljučnem oddelku.

10. Revizija zmotno zatrjuje, da določbe ZDR-1 o dokaznem bremenu delodajalca (šesti odstavek 6. člena in drugi odstavek 84. člena ZDR-1) niso bile prav uporabljene. Sodišče je pravilno uporabilo to materialnopravno določbo, saj je tožena stranka uspela dokazati utemeljenost odpovednega razloga (1. alineja prvega odstavka 89. člena v povezavi z 91. členom ZDR-1). Dokazala je, da je bil razlog za novo pogodbo o zaposlitvi v spremenjenih potrebah po delu znotraj dveh oddelkov in ne v prepovedani diskriminaciji revidentke. Premeščanje delavca iz enega oddelka na drug oddelek (s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkratno ponudbo nove pogodbe za drugo delovno mesto) glede na potrebe poslovnega procesa (kot jih vidi in razumno utemelji poslovodstvo) je v okvirih dovoljene proste poslovne odločitve delodajalca, ki na tak način zagotovi nemoten in optimalen potek delovnega procesa. Očitek o diskriminatornosti te odločitve ni utemeljen, saj je že sodišče druge stopnje obrazložilo, da revidentka ni navajala osebnih okoliščin, na podlagi katerih naj bi do domnevnega neenakega obravnavanja prišlo. Revizija sicer izraža predvsem nestrinjanje z dokaznimi zaključki glede pravno pomembnih dejstev (tretji odstavek 370. člena), do katerih pa sta sodišči nižjih stopenj prišli na podlagi izvedenih dokazov, kar sta tudi primerno obrazložili.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (peti odstavek 41. člena ZDSS-1).