Jedro

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v zadevi Up-2965/08 - z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva je sprejemljivo stališče, da zastoja v postopku ni mogoče pripisati državi, če je očitno, da stranka ni imela interesa za hitro obravnavanje zadeve in da zato, čeprav je v sporu nastopala kot tožeča stranka, tudi ni predlagala pospešitve postopka, v katerem je prišlo do zastojev, ker je sodišče zaradi z vidika te stranke negativne sodne prakse čakalo na odločitev Vrhovnega sodišča o precedenčnem primeru oziroma na odločitev Ustavnega sodišča o ustavnosti v navedenem primeru pravno upoštevanega predpisa.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena država na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije dolžna plačati odškodnino za škodo, ki ji je nastala zaradi sojenja v nerazumnem roku. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo njeno pritožbo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da ravnanje pristojnega sodišča ni bilo protipravno. Opozarja, da je sodišče v obrazložitvi svoje odločitve navedlo, da je bilo ravnanje sodišče razumno, ker je počakalo do rešitve vzorčnih primerov pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije, kar naj bi v daljšem časovnem obdobju pripeljalo do pravilne rešitve posameznih sporov, vključno s sporom predlagateljice. Tožnica opozarja, da v času predmetnih postopkov sodišče ni moglo reševati zadev po principu vzorčnega postopka, ker za to ni bilo pravne podlage. Opozarja, da sodišče tudi ni sprejelo nobenega sklepa o mirovanju postopka, zaradi česar je bil zastoj v postopku nezakonit in protipraven. Predlaga, da revizijsko sodišče njenemu predlogu za dopustitev revizije ugodi in revizijo zoper izpodbijano sodbo dopusti, ker meni, da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna, obenem pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Predlagateljica spada med oškodovance, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007, in do takrat tudi niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v zadevi št. U-I-207/08, Up-2168/08 odločilo, da se protiustavna pravna praznina glede teh oškodovancev zapolnjuje tako, da se glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine določitve opravičenega zadoščenja uporabljajo določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/2006-30/2010, v nadaljevanju ZVPSBNO). V zadevi Up-2965/08 pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije tudi zavzelo stališče o pravnem vprašanju, ki ga v predlogu izpostavlja predlagateljica. Odločilo je namreč, da je z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva sprejemljivo stališče, da zastoja v postopku ni mogoče pripisati državi, če je očitno, da stranka ni imela interesa za hitro obravnavanje zadeve in da zato, čeprav je v sporu nastopala kot tožeča stranka, tudi ni predlagala pospešitve postopka, v katerem je prišlo do zastojev, ker je sodišče zaradi z vidika te stranke negativne sodne prakse čakalo na odločitev Vrhovnega sodišča o precedenčnem primeru oziroma na odločitev Ustavnega sodišča o ustavnosti v navedenem primeru pravno upoštevanega predpisa. Ustavno sodišče je navedlo, da to velja še posebej ob ugotovitvi, da je bila takšna odločitev sodišča razumna in da čakanje na odločitve v precedenčenem primeru (zaradi morda nerazumno dolgega odločanja v o precedenčenem primeru samem) tudi ni povzročilo nerazumno dolgega zastoja v postopku, in ob ugotovitvi, da je sodišče po sprejemu odločitve v precedenčenem primeru o zadevi hitro odločilo. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi opravilo prav takšno presojo v skladu z merili Evropskega sodišča za človekove pravice in ZVPSBNO.

5. Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99-50/10, v nadaljevanju ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP), s tem pa tudi zahtevo za povrnitev stroškov predloga za dopustitev revizije.