Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je materialnopravno pravilno, da se iz pravnega standarda "zdravstvene dokumentacije", kot je ta opredeljen v prvem odstavku 1. a člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), izloči dokumentacija, ki sicer izhaja neposredno iz pregleda oziroma raztelesenja (pokojnega) pacienta in ugotovitve njegovega zdravstvenega stanja, ki ga ta dokumentacija strokovno interpretira in ima (zato) - v tem postopku nesporno - naravo izvedenskega medicinskega (tj. zdravstvenega) mnenja?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je materialnopravno pravilno, da se iz pravnega standarda "zdravstvene dokumentacije", kot je ta opredeljen v prvem odstavku 1. a člena ZZPPZ, izloči dokumentacija, ki sicer izhaja neposredno iz pregleda oziroma raztelesenja (pokojnega) pacienta in ugotovitve njegovega zdravstvenega stanja, ki ga ta dokumentacija strokovno interpretira in ima (zato) - v tem postopku nesporno - naravo izvedenskega medicinskega (tj. zdravstvenega) mnenja?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete, št. O 956/19-VI z dne 19. 10. 2021. S tem sklepom je navedeni organ odločil, da zavrne tožničino zahtevo za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo A. A., ki je tožničin pokojni sin. Informacijski pooblaščenec je z odločbo, št. 0716-8/2021/6 z dne 7. 1. 2021 (točno 2022) pritožbo zavrnil.

2.Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je Upravno sodišče o pojmu zdravstvene dokumentacije in seznanitvi z zahtevano dokumentacijo odločalo na podlagi Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP), Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej) in Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljevanju ZZPPZ). Upoštevalo je zlasti določbe, v katerih so opredeljeni pojmi zdravstvene dejavnosti, zdravstvene oskrbe oziroma obravnave, zdravstvenih storitev in pojem pacienta. Presodilo je, da pri zahtevani dokumentaciji ne gre za zdravstveno dokumentacijo v smislu ZPacP, saj se je tožničina zahteva po seznanitvi nanašala na izvedensko dokumentacijo, ki je bila izdelana na podlagi Zakona o kazenskem postopku, po napotilih organov pregona, in ne kot zdravstvena storitev, ta dokumentacija pa vsebuje tudi komunikacijo med organi pregona in Inštitutom za sodno medicino. Poleg tega določeni dokumenti, na katere se zahteva po seznanitvi prav tako nanaša, niso niti izvorni dokumenti izvajalca zdravstvene dejavnosti (npr. odredba policije).

3.Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je v zvezi s sodbo Upravnega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije zaradi več pomembnih pravnih vprašanj, in sicer:

1.Glede zmotne uporabe materialnega prava:

1. 1Ali je materialnopravno pravilno, da se iz pravnega standarda "zdravstvene dokumentacije", kot je ta opredeljen v 1.a/I členu ZZPPZ, izloči dokumentacija, ki sicer izhaja neposredno iz pregleda oziroma raztelesenja (pokojnega) pacienta in ugotovitve njegovega zdravstvenega stanja, ki ga ta dokumentacija strokovno interpretira in ima (zato) - v tem postopku nesporno - naravo izvedenskega medicinskega (tj. zdravstvenega) mnenja?

1. 2Ali bi moralo sodišče, po tem ko je zavrnilo tožbo na pravni podlagi 42. člena ZPacP ugoditi tožbenemu zahtevku na pravni podlagi 23. člena ZVOP-1? Ali je sodišče s tem, ko je kot veljavno pravno podlago vzelo 9. člen ZVOP-2 namesto 23. člen ZVOP-1 (ki bi ga bilo v tem primeru potrebno uporabiti), kršilo materialno pravo?

2.Glede bistvenih kršitev postopka:

2. 1Ali nedopustitev seznanitve stranke z dokumentacijo, ki je sicer predmet glavnega zahtevka, vendar pa predstavlja tudi dokaz za razrešitev ključnega pravnega vprašanja (narave predmetne dokumentacije), predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do izjave, načelo kontradiktornosti in enakopravnosti strank (22. čl. URS) ter je v nasprotju s konvencijsko določbo o poštenem sojenju (6/I čl. EKČP), in kako bi moralo v takšni procesni situaciji postopati sodišče?

2. 2Ali je sodišče obrazložitev sodbe podalo v skladu z 22. čl. URS in 6/I čl. EKČP, posebej v delu, kjer ob napačno izbrani materialnopravni podlagi (ZVOP-2 namesto ZVOP-1) pravno odločilnih dejstev sploh ne razloguje, čeprav je tožeča stranka v tožbi in na naroku prav na to opozarjala; ter tudi v delu sodnega razlogovanja pravnega standarda medicinske dokumentacije in pravice stranke do izjave v zvezi z dokazom, ki tožeči stranki ni bil na voljo, da bi se lahko z njim seznanila in o njem izjavila?

Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede navedenega prvega vprašanja, pod 1. 1 točko (glej 3. točko obrazložitve tega sklepa), izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na zamejitev pojma zdravstvene dokumentacije, na katerega razlago vplivajo določbe ZPacP, ZZDej in ZZPPZ in njihova interpretacija oziroma na vprašanje razmejitve med dostopom do zdravstvene dokumentacije in do osebnih podatkov na drugih pravnih podlagah. Vrhovno sodišče o dopuščenem vprašanju, ob okoliščinah, kot izhajajo iz primera, še ni odločalo. Rešitev tega pravnega vprašanja je širšega pomena in bo prispevala k razvoju prava preko sodne prakse. Glede ostalih vprašanj revizije ni dopustilo, saj za to zakonski pogoji niso bili izpolnjeni.

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*