Jedro

Pri pretepu in spolni zlorabi gre lahko za opisovanje časovno istega dogodka (tj. dogodka, do katerega naj bi prišlo ob edini priložnosti, ko naj bi člani MQM pritožnika pretepli), vsekakor pa navedbe o fizičnem nasilju (pretepanju) in spolni zlorabi po presoji Vrhovnega sodišča ne morejo šteti za opisovanje "istega" dogodka z vidika presoje morebitne izpolnjenosti pogojev za priznanje mednarodne zaščite po 20. členu ZMZ-1. Pri tem ni mogoče prezreti, da so v drugem odstavku 26. člena ZMZ-1, v katerem so primeroma našteta dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije, dejanja fizičnega nasilja, psihičnega nasilja in spolnega nasilja opredeljena kot samostojna, pri čemer dejanja spolnega nasilja niso vključena v dejanja fizičnega nasilja.

Vprašanje, ali en od teh dogodkov pomeni novo pravno relevantno dejstvo v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, pa je bistveno za odločitev v tej zadevi. Zaradi neobrazloženega stališča, da gre za en (isti) dogodek, je sodba v tem delu glede teh odločilnih dejstev brez razlogov. Na podlagi take ocene dejanskega stanja Upravno sodišče teh (novih) okoliščin tudi ni presojalo z vidika tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, tj. ali pritožnik teh dejstev iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogel uveljavljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, I. točka izreka sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 552/2024-16 z dne 26. 3. 2024 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo (1. točka izreka sodbe), vloženo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-1205/2022/31 (1222-02) z dne 11. 3. 2024, s katerim je toženka zavrgla tožnikov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Zavrglo pa je tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka (II. točka izreka sodbe).

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče navedlo, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite po 64. členu Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1). Na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 se je sklicevalo na razloge izpodbijanega sklepa ter poudarilo, da je toženka pravilno ugotovila, da se tožnikove izjave nanašajo na dogodke, o katerih je govoril že v prejšnjem postopku in da navaja enake razloge, kot jih je navajal že v postopku za priznanje mednarodne zaščite. O dogodku, ki ga je tožnik opisoval na glavni obravnavi (tj. da naj bi ga pretepli člani stranke MQM), je tožnik že govoril na osebnem razgovoru v postopku o priznanju mednarodne zaščite. Na glavni obravnavi je dodatno povedal še, da so ga ti snemali, ko je bil spolno zlorabljen in da ima o tem dokaz (za katerega je že vedel, ko je prvič podal prošnjo za mednarodno zaščito), vendar je Upravno sodišče presodilo, da se ta navedba še vedno nanaša na opisovanje istega dogodka, kot ga je tožnik navajal že pri prejšnjem postopku.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovno odločanje.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če ob tem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).

7. V obravnavanem primeru ni sporno, da je pritožnik državljan tretje države, ki mu je bila v Republiki Sloveniji prošnja za mednarodno zaščito že pravnomočno zavrnjena. Prav tako ni sporno, da je pritožnik že v prošnji za mednarodno zaščito navedel, da so ga člani skupine MQM pretepli. Sporno pa je, ali je mogoče pritožnikove navedbe o tem, da so ga člani stranke MQM (ob dogodku, ko so ga pretepali) tudi snemali, ko je bil tudi spolno zlorabljen, šteti za nova dejstva po prvem odstavku 64. člena ZMZ-1. Upravno sodišče je namreč v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je pritožnik na glavni obravnavi opisoval dogodek, ko so ga člani stranke MQM pretepli, vendar to ni novo dejstvo, saj je o tem govoril že na osebnem razgovoru v postopku o priznanju mednarodne zaščite (str. 3 zapisnika o osebnem razgovoru z dne 28. 7. 2022). Nadalje je navedlo tudi, da je pritožnik dodatno povedal, da so ga snemali, ko je bil tudi spolno zlorabljen in da ima o tem dokaz, vendar pa je za ta dokaz vedel že, ko je podal prvič prošnjo za mednarodno zaščito. Ta navedba se po presoji Upravnega sodišča še vedno nanaša na opisovanje istega dogodka, kot se je navajal že pri prejšnjem postopku. Pritožnik izpodbija pravilnost te presoje Upravnega sodišča in meni, da bi okoliščino, da so ga člani stranke MQM snemali, ko je bil spolno zlorabljen, Upravno sodišče pri svoji presoji moralo upoštevati.

8. Vrhovno sodišče poudarja, da je pritožbena presoja dejanskega stanja v upravnem sporu nujno omejena.1 Zakon sicer določa, da se sme sodba sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbijati tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 75. člena ZUS-1), vendar pa ta določba potrebuje sistemsko ustrezno razlago. Tako je že ustaljena praksa Vrhovnega sodišča, po kateri ni mogoče uveljavljati tega pritožbenega ugovora, če se je sodišče prve stopnje oprlo na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta pred toženo stranko.2 Če pa se Upravno sodišče pri ugotavljanju pravilnega dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi zgolj opre na dejstva in dokaze, ki jih je ugotavljala in izvedla že tožena stranka, ter svojo odločitev utemelji na njihovi drugačni presoji, potem je predmet pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča zgolj to, ali je opravljena presoja logična, konsistentna in dovolj prepričljiva, da odločitve Upravnega sodišča ni mogoče šteti za arbitrarno. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku skladno z ZUS-1 presoja zakonitost odločanja Upravnega sodišča, ki je v upravnem sporu tisto sodišče, ki presoja pravilnost ugotovitve dejanskega stanja (iudex facti) in s tem uresničuje pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave). Pritožbeni postopek pred Vrhovnim sodiščem v upravnem sporu tako ni namenjen ponovni (tretji) stopnji ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja na podlagi istega dokaznega gradiva, temveč zagotavljanju, da je bilo sodno varstvo v zvezi s tem pred Upravnim sodiščem pravilno in zakonito izvedeno.3

9. V zvezi s tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zatrjevana kršitev zmotne ugotovitve dejanskega stanja podana.

10. Upravno sodišče namreč po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj logično in konsistentno obrazložilo svojega zaključka o tem, da snemanje pri spolni zlorabi, ki ga je pritožnik prvič navedel na glavni obravnavi, ni novo dejstvo po prvem odstavku 64. člena ZMZ-1. Še več, izpodbijana sodba tudi nima razlogov o okoliščinah, na podlagi katerih je Upravno sodišče presodilo, da gre pri opisovanju pretepa in snemanja pri spolni zlorabi za opisovanje istega dogodka, kot se je navajal že pri prejšnjem postopku. Upravno sodišče se je pri presoji v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe sklicevalo na vsebino zapisnika o osebnem razgovoru z dne 28. 7. 2022 iz postopka o priznanju mednarodne zaščite, iz katerega pa navedbe v spolni zlorabi ne izhajajo. Nato je zaključilo, da se navedba o snemanju pri spolni zlorabi še vedno nanaša na opisovanje istega dogodka, kot se je navajal že pri prejšnjem postopku. Vrhovno sodišče poudarja, da gre sicer pri pretepu in spolni zlorabi lahko za opisovanje časovno istega dogodka (tj. dogodka, do katerega naj bi prišlo ob edini priložnosti, ko naj bi člani MQM pritožnika pretepli), vsekakor pa navedbe o fizičnem nasilju (pretepanju) in spolni zlorabi po presoji Vrhovnega sodišča ne morejo šteti za opisovanje "istega" dogodka z vidika presoje morebitne izpolnjenosti pogojev za priznanje mednarodne zaščite po 20. členu ZMZ-1. Pri tem ni mogoče prezreti, da so v drugem odstavku 26. člena ZMZ-1, v katerem so primeroma našteta dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije, dejanja fizičnega nasilja, psihičnega nasilja in spolnega nasilja opredeljena kot samostojna, pri čemer dejanja spolnega nasilja niso vključena v dejanja fizičnega nasilja.

11. Upravno sodišče je, kot je bilo že obrazloženo, sprejelo zmoten zaključek, da gre pri sedaj zatrjevani spolni zlorabi in njenem snemanju za opisovanje istega historičnega dogodka (pretepanje v pisarni) kot ga je pritožnik navajal že v prejšnjem postopku. Obeh dejanj oziroma dogodkov ni mogoče združiti v enega, kar Upravno sodišče naredi, ne da bi za to navedlo kakršenkoli razlog. Vprašanje, ali en od teh dogodkov pomeni novo pravno relevantno dejstvo v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, pa je bistveno za odločitev v tej zadevi. Zaradi neobrazloženega stališča, da gre za en (isti) dogodek, je sodba v tem delu glede teh odločilnih dejstev brez razlogov. Na podlagi take ocene dejanskega stanja Upravno sodišče teh (novih) okoliščin tudi ni presojalo z vidika tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, tj. ali pritožnik teh dejstev iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogel uveljavljati. Zato je Vrhovno sodišče zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in s tem povezane kršitve določb postopka izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 79. člena ZUS-1 v zvezi s 77. členom ZUS-1).

12. V novem sojenju bo moralo Upravno sodišče upoštevati, da gre pri spolni zlorabi za novo dejstvo in raziskati s tem povezano dejansko stanje ter tudi dejansko stanje glede izpolnjenosti pogojev po 64. členu ZMZ-1, konkretno, ali so podani opravičeni razlogi, da pritožnik teh dejstev prej ni navajal, dokazno oceno pa obrazložiti v skladu z napotkom iz 8. člena ZPP.

1 Prim. s sklepoma VS RS I Up 1/2023 z dne 1. 3. 2023 in I Up 1/2022 z dne 2. 2. 2022. 2 Prim. v Kerševan, E. (ur.), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, 2019, str. str. 432 in naslednje; prim. s sodbo VS RS I Up 312/2016 z dne 1. 2. 2017. 3 Prim. s sodbo VS RS I Up 124/2021 z dne 1. 9. 2021 (9. točka obrazložitve).