Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 294. člena ZGD v zvezi s 27. členom ZFPPod enoletni rok za uveljavljanje terjatev teče od objave izbrisa družbe iz registra.
1. Tožba se zavrne. 2. Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se ne ugodi.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada T, št. ... z dne 29. 5. 2003 o prisilni izterjavi dolga v skupnem znesku 2.933.401,80 SIT, zamudnih obresti v višini 3.431.351,94 SIT in stroškov prisilne izterjave v višini 1.000,00 SIT iz njegovih osebnih prejemkov. Tožena stranka v razlogih navaja, da je bil postopek prisilne izterjave utemeljeno uveden zoper tožnika kot družbenika po 27. členu Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 93/02-odl.US, v nadaljevanju: ZFPPod) iz sodnega registra izbrisane družbe AAA. Po 27. členu ZFPPod z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu gospodarska družba preneha. V tem primeru se šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD in sicer, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Skladno z drugim odstavkom 394. člena ZGD lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so podali izjavo, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Davčni organ po navedenih določbah lahko uveljavlja terjatev od družbenika pod naslednjimi pogoji: da gre za osebo s statusom družbenika, da je izterjava pravočasna ter da gre za družbenika, ki je odgovoren za obveznosti družbe. Po mnenju tožene stranke so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Izbris družbe AAA je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 38/02 (prav: 10/02) dne 6. 2. 2002. Sklep o prisilni izterjavi pa je bil izdan in vročen pravočasno, saj je potrebno poleg predpisanega enoletnega roka upoštevati še zadržanje roka na podlagi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 23. 5. 2002, ki je trajalo v času od 8. 6. 2002 do 5. 11. 2002. Ob upoštevanju datuma objave izbrisa bi davčni organ lahko uvedel prisilno izterjavo ob upoštevanju enoletnega roka in njegovega podaljšanja, do 5. 7. 2003, oziroma, ker je takrat bila sobota, ko organ ne dela, do 7. 7. 2003. Sklep je bil izdan 29. 5. 2003 in tožniku vročen 3. 6. 2003. Pritožbeni ugovor, da je bila prisilna izterjava uvedena prepozno, zato kot neutemeljen zavrača. Zavrača tudi ugovor, da tožnik ni odgovoren za dolgove družbe, saj je iz objave izbrisa razvidno, da je bil ustanovitelj in direktor družbe ter pooblaščen za njeno zastopanje, kar pomeni, da je imel možnost vpliva na delovanje družbe in s tem možnost preprečiti izbris družbe po uradni dolžnosti. Organ prve stopnje je tožnika dvakrat pozval k predložitvi dokazov, iz katerih bi izhajalo, da ni bil družbenik, vendar se tožnik vabilom ni odzval. Ker ni dokazov, da bi mu status družbenika na kakršenkoli način prenehal, se je potrebno zanesti na objavljene podatke in tožnika obravnavati kot "aktivnega" družbenika v smislu odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002. Kot neutemeljen zavrača tudi pritožbeni ugovor zastaranja po določbah ZDavP. Ugotavlja, da ni potekel niti petletni relativni in tudi ne desetletni absolutni zastaralni rok po določbah 96. in 97. člena ZDavP. In ker ob preizkusu zakonitosti izpodbijanega sklepa kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti tudi ne najde, pritožbo zavrne.
Tožnik odločbo tožene stranke izpodbija s tožbo v upravnem sporu, prvotno vloženo zaradi molka tožene stranke, po odločitvi o pritožbi pa razširjeno na izpodbijano odločbo. Družba AAA je bila iz sodnega registra dokončno izbrisana 28. 9. 2001. Sklep o prisilni izterjavi pa je bil izdan 29. 5. 2003. Ker lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov zgolj v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra, je izpodbijani sklep, tudi ob upoštevanju moratorija po odločbi Ustavnega sodišča, izdan prepozno. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo in sklep prvostopnega organa odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka. Hkrati predlaga, da sodišče tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem postopku.
Tožba ni utemeljena.
Odločitev tožene stranke je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja tožena stranka. V celoti se strinja tudi z razlogi, s katerimi tožena stranka zavrača pritožbene ugovore tožeče stranke. Zato se nanje le sklicuje in jih ne ponavlja.
Tožbeni ugovor, da je pri preizkusu pravočasnosti uvedbe postopka prisilne izterjave treba upoštevati datum 28. 9. 2001, ko je bil po tožbi priloženem Delnem zgodovinskem izpisku iz sodnega registra z dne 16. 7. 2004 izbris družbe vpisan v sodni register, ni utemeljen. Po določbi 394. člena ZGD v zvezi s 27. členom ZFPPod enoletni rok za uveljavljanje terjatev teče od objave izbrisa družbe iz registra, v obravnavanem primeru od 6. 2. 2002. Ker je po navedenem tožba neutemeljena, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti tudi ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00).
Tožnik je v tožbi predlagal taksno oprostitev. Ker predloga ni obrazložil, sodišču pa tudi ni predložil dokazil, ki jih za dosego takse oprostitve predpisuje ZST, ga je sodišče dne 13. 9. 2004 pozvalo, da predlog obrazloži in predloži dokazila. 5. 10. 2004 je tožeča stranka predložila potrdila o osebnih prejemkih tožnika (obvestila ZPIZ), predlog pa utemeljila z nizkimi prejemki tožnika. Po presoji sodišča predloženi dokazi ne zadoščajo za ugotovitev, da bi bila s plačilom taks in stroškov postopka občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma s katerimi se preživljajo njegovi družinski člani, ki je po določbah ZST in ZPP pogoj za oprostitev plačila sodnih taks oziroma stroškov postopka.