Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja iz izreka odločbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je sodišče z uporabo prostega preudarka nadomestilo pomanjkljivo trditveno podlago tožnika in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka?“

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je prvi toženec na podlagi sklenjene pogodbe o naročilu dolžan plačati 37.394,67 EUR, druga toženka pa 18.697,33 EUR. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo tako, da je vsakemu od tožencev naložilo plačilo 10.000 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožnik s tožencema sklenil pogodbo o naročilu, po kateri se je zavezal, da bo tudi v imenu tožencev urejal vrnitev zaplenjenega premoženja po pokojnem A. Z. Navedel je, da mu je po tej pogodbi prvi toženec dolžan plačati 30 % vrednosti dobljenega deleža, druga toženka pa 15 % vrednosti deleža, ki sta ga dobila po pokojnem A. Z. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je po drugem odstavku 461. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) nična pogodba, s katero bi si prevzemnik naročila izgovoril delež pri delitvi zneska, prisojenega naročitelju. Tako je odločilo, da gre tožniku le pravično plačilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in je v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper takšno odločitev toženca vlagata predlog za dopustitev revizije. Navajata, da bi moral tožnik potem, ko je višje sodišče v prvem razveljavitvenem sklepu opozorilo, da je ničen dogovor o nagradi v odstotku prejetega premoženja, dopolniti trditveno podlago in navesti dejstva, na podlagi katerih bi bilo sploh mogoče odločiti o tem, koliko znaša pravična nagrada. Poudarjata, da je tožnik tudi v ponovljenem postopku vztrajal pri plačilu dogovorjenega zneska in je bila zaradi tega njegova tožba nesklepčna, kar pomeni, da bi jo moralo sodišče brez nadaljnjega zavrniti. Toženca opozarjata, da je sodišče prve stopnje z uporabo prostega preudarka pri odločanju o višini nagrade gradilo trditveno podlago namesto tožnika. Opozarjata, da je višje sodišče kljub izrecnemu ugovoru v pritožbi, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno uporabilo prosti poudarek, odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Toženca menita, da je odločitev višjega sodišča napačna, saj po prostem preudarku ni mogoče odločati o vprašanjih, ki spadajo v temelj tožbenega zahtevka. Toženca pa v predlogu za dopustitev revizije navajata tudi, da je napačna ugotovitev, da je tožnik dogovor izpolnil. Poudarjata, da je bilo najprej dogovorjeno, da bo on sam kril vse stroške in tako tudi nosil riziko neuspeha, kasneje pa so dogovor spremenili tako, da sta del stroškov postopkov krila toženca. Menita tudi, da je napačna ugotovitev sodišč, da tožnik pogodbe ni odpovedal, kar pomeni kršitev določbe 8. člena ZPP.

3. Predlog je delno utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena dopustilo.

5. Vrhovno sodišče še opozarja, da je bila v isti pravdni zadevi po predlogu tožnika s sklepom II DoR 241/2011 dopuščena revizija glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno materialnopravno razlagalo prepoved iz drugega odstavka 461. člena ZOR kot takšno, ki v obravnavanem primeru izključuje uporabo določbe drugega odstavka 107. člena istega zakona. Vrhovno sodišče bo tako o vprašanju, glede katerega je bila revizija dopuščena s tem sklepom, lahko odločalo le, če bo pri odločanju o reviziji tožnika ugotovilo, da je bila pravilna odločitev sodišča druge stopnje o ničnosti dogovora, da tožnik kot nagrado za storitev prejme odstotek vrednosti deleža prisojenega naročiteljem.