Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica v obravnavanem primeru skladno z določbami kreditne pogodbe, 13. člena ZPotK in trditveno podlago tožbe zaradi neplačila dveh zaporednih zapadlih mesečnih obrokov ne more zahtevati plačila preostalih obrokov kredita pred njihovo zapadlostjo; in - ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica od kreditne pogodbe pravno-učinkovito ni odstopila (določbe kreditne pogodbe in 13. člen ZPotK).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

(1) Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica v obravnavanem primeru skladno z določbami kreditne pogodbe, 13. člena ZPotK in trditveno podlago tožbe zaradi neplačila dveh zaporednih zapadlih mesečnih obrokov ne more zahtevati plačila preostalih obrokov kredita pred njihovo zapadlostjo; in

(2) ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica od kreditne pogodbe pravno-učinkovito ni odstopila (določbe kreditne pogodbe in13. člen ZPotK).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi za znesek 17.519,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2014 dalje do plačila razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Obrazložilo je, da banka od pogodbe pravno-učinkovito ni odstopila, zato so bile na dan 30. 4. 2011 zapadle in hkrati neplačane le tri mesečne anuitete. Odstopna izjava mora biti podana jasno in izrecno (prvi odstavek 13. člena Zakona o potrošniških kreditih, v nadaljevanju ZPotK), banka pa takšne izjave ni podala. Nadalje je neprepričljivo pritožbeno navajanje, da je podala zadosti trditev, da bi sodišče prve stopnje lahko uporabilo materialnopravno podlago iz 13. člena ZPotK, in sicer glede upravičenja, nastalega zaradi zamude s plačilom dveh zaporednih obrokov, po plačilu preostalih obrokov pred zapadlostjo. Tožnica tega dejanskega stanu kot podlage svojemu zahtevku nikoli ni zatrjevala, ampak je svojo terjatev ves čas utemeljevala z okoliščino odstopa od pogodbe. Zato v tem oziru podane pritožbene navedbe predstavljajo nedopustno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Poleg tega bi bila ob dejstvu, ker pogodba veže edino možnost (upravičenje), da lahko banka zahteva plačilo še nezapadlih obrokov kredita, na odstop od pogodbe, možnost njenega neposrednega sklicevanja na ZPotK v nasprotju z namenom omenjenega zakona, ki je v varovanju šibkejše stranke (kreditojemalca).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja vprašanje, ali je v skladu z določbami ZPotK razlagati določbe kreditne pogodbe tako, da je možno zaradi neplačila dveh zaporednih zapadlih mesečnih obrokov zahtevati plačilo preostalih obrokov kredita pred njihovo zapadlostjo. Navaja, da o tem vprašanju sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna (višje sodišče je v tej zadevi v predhodni odločitvi I Cp 1235/2015 zavzelo drugačno stališče). Meni, da je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da ni podala zadostne trditvene podlage, da bi sodišče lahko uporabilo materialnopravno pravilo iz 13. člena ZPotK glede zahteve po plačilu preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo. Nepomembno je, kako se je tožnik pravno opredelil glede zapadlosti predmetne terjatve, in sicer ali je nastopila z odstopom ali z zahtevo po plačilu preostalih obrokov pred zapadlostjo. Citira tudi stališče v zadevi VSL II Cp 1353/2009, kjer je bilo navedeno: „Za odstopno izjavo ne zakon in ne predmetna kreditna pogodba ne določata posebne obličnosti ali roka za odstop od pogodbe. Notifikacijska dolžnost pogodbenika (109. člen Obligacijskega zakonika) na veljavnost odpovedi ne more imeti vpliva, saj nastopi šele po odpovedi pogodbe. Toženca sta bila o odstopu od predmetne kreditne pogodbe obveščena že ob vročitvi poziva tožeče stranke, najkasneje pa z vložitvijo predloga za izvršbo.“

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).