Jedro

Če stranka v pritožbi ne navede razlogov, iz katerih izpodbija sklep prvostopenjskega sodišča, pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Če ti razlogi niso podani, pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Hrastnik z dne 23. 6. 2010, s katero mu je prvostopenjski davčni organ odmeril dodatni davek od dohodkov, prejetih za vodenje in nadzor poslovnih subjektov. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo z dne 14. 2. 2011 zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega davčnega organa.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožbo zavrglo na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 iz razloga, ker je v obravnavanem upravnem sporu tožnik vložil tožbo zoper isto davčno odločbo, zoper katero je že prej vložil tožbo (zadeva I U 1823/2010) zaradi molka drugostopenjskega davčnega organa o pritožbi in je pri tožbi vztrajal tudi potem, ko je bila izdana odločba drugostopenjskega davčnega organa. Zato gre za tožbo iste stranke v isti zadevi, v kateri je postopek s tožbo že v teku.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da držijo navedbe prvostopenjskega sodišča, da je sodišče v zadevi I U 1823/2010 obvestil, da tudi po izdani odločbi drugostopenjskega upravnega organa vztraja pri tožbi. Vendar pa je ob tem tudi predlagal, da sodišče oba postopka združi in obravnava enotno, saj iz ZUS-1 s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV 2008, str. 277-278) izhaja, da je tožnik v primeru, če poznejši akt izpodbija s samostojno tožbo, dolžan sodišče obvestiti, da vztraja pri prvotni tožbi, sodišče pa mora ob takšnem obvestilu oba postopka združiti. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v pritožbi ne pojasni, katerega izmed pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1 uveljavlja, niti iz njegovih pritožbenih navedb ne izhaja utemeljitev nobenega od pritožbenih razlogov. Pritožbene navedbe se namreč nanašajo na povzemanje 7. točke komentarja k 39. členu ZUS-1, ki pa se po vsebini nanaša na vnovičen upravni spor, s katerim se izpodbija odločba, izdana po prvem odstavku 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom), kar je povsem drugačna procesna situacija kot v obravnavani zadevi.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker takšnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo, je na podlagi 76. člena v zvezi s 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.