Jedro

Izpodbijani prvostopenjski akt ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.

Novela ZGO-1E ne vpliva na odločitev v tej stvari, ker se pravilnost in zakonitost upravnega akta v upravnem sporu presoja glede na pravno in dejansko stanje zadeve v času izdaje izpodbijanega upravnega akta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-1721/2007/14 z dne 4. 11. 2011. Z njim je prvostopenjski upravni organ odločil: da je odločba gradbene inšpekcije Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-1721/2007/10-1209 z dne 20. 10. 2010, postala izvršljiva dne 21. 4. 2011 in da se dovoli njena izvršba (1. točka izreka); inšpekcijskima zavezancema (tožnikoma) določil naknadni rok (do 1. 6. 2012) za izpolnitev obveznosti, sicer bo na stroške zavezancev opravljena izvršba po pooblaščenem izvajalcu (2. točka izreka); v 3. točki izreka je navedel, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, v 4. točki pa, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršbe. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-614/2011-2-045106 z dne 4. 7. 2012, zavrnila pritožbo tožnikov zoper navedeni sklep o dovolitvi izvršbe.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, in tudi ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Ker je zaključilo, da tožnika zato ne izkazujeta pravnega interesa za tožbo, jo je zavrglo na podlagi 3. točke 36. člena ZUS-1. 3. Tožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1 in navajata, da imata pravni interes za tožbo, saj s pritožbo zoper izpodbijani sklep nasprotujeta izvršitvi odločitve gradbene inšpektorice o ustavitvi gradnje in odstranitvi dela objekta. Takšen pravni interes imata vse dotlej, dokler nadzidani del ne bo odstranjen. Zanašala sta se na pravni pouk iz odločbe tožene stranke z dne 4. 7. 2012, kjer je navedeno, da je zoper izpodbijani sklep mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu. Predlagata ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglašata stroške postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnika v upravnem sporu izpodbijata sklep o dovolitvi izvršbe, izdan na podlagi 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Z njim je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je odločba gradbene inšpekcije, s katero je bilo tožnikoma kot inšpekcijskima zavezancema naloženo, da morata takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo nadzidave nad pritličjem obstoječega objekta, vključno s streho in balkonom, odstraniti nadzidan del objekta s streho in balkonom in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (izvršilni naslov), postala izvršljiva in se dovoli njena izvršba, določen je bil naknadni rok za izpolnitev obveznosti, sicer bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi I Up 319/2011, I Up 312/2012, I Up 429/2012, I Up 100/2011, I Up 99/2009, X Ips 294/2010, I Up 83/2013). V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu namreč zagotovljeno v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).

7. Izpodbijani prvostopenjski akt tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba gradbene inšpekcije z dne 20. 10. 2010, s katero je bila tožnikoma naložena ustavitev gradnje nadzidave nad pritličjem obstoječega objekta, vključno s streho in balkonom, odstranitev nadzidanega dela objekta s streho in balkonom in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Ta odločba je postala izvršljiva dne 21. 4. 2011, zato je prvostopni upravni organ z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe dovolil izvršitev te odločbe, saj tožnika v danem roku nista izpolnila odrejene obveznosti.

8. Tožnika niti v tožbi niti v pritožbi ne zatrjujeta, da bi bil sklep o dovolitvi izvršbe v neskladju z izvršilnim naslovom, ali da bi naloženo obveznost že izvršila. Prav tako pri sklepu o dovolitvi izvršbe po drugi osebi ne gre za odločanje o obveznosti tožnika v delu, kjer je določena izvršba po drugih osebah, saj gre le za prisilo izvršitve, ker tožnik naloženega ukrepa ni prostovoljno izvršil sam. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, torej v odločbi z dne 20. 10. 2010, ne spreminja, in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožnikov z izpodbijanim sklepom ni poseženo.

9. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklepa ne spada.

10. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da bi moralo sodišče prve stopnje ob tem, da je pravilno presodilo, da izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 in da ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožbo v tem upravnem sporu zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, in ne na podlagi 3. točke citirane člena, vendar navedeno po presoji Vrhovnega sodišča ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

11. Na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje na pravni pouk v odločbi tožene stranke z dne 4. 7. 2012. Napotitev na vložitev tožbe namreč še ne pomeni, da gre tudi v tem primeru za akt po prvem odstavku 2. člena oziroma po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Ali ima stranka zoper izpodbijani akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, namreč ne presoja upravni organ, temveč je to stvar presoje sodišča, ki pa je odvisna od vsebine akta.

12. Ker je predmet presoje v obravnavani zadevi sklep o dovolitvi izvršbe, pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na postopek pred izdajo inšpekcijske odločbe z dne 20. 10. 2010 in pravilnost te inšpekcijske odločbe, v tem pritožbenem postopku ni mogoče uveljavljati, zato jih Vrhovno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

13. Na drugačno odločitev sodišča tudi ne more vplivati novela Zakona o graditvi objektov (ZGO-1E), ki v osnovni zakon dodaja 156. a člen glede odloga izvršbe inšpekcijskih odločb o odstranitvi objektov. V upravnem sporu se namreč presoja pravilnost in zakonitost upravnih aktov po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji izpodbijanega upravnega akta. Če bosta tožnika želela uveljaviti odložitev izvršbe po navedenem 156. a členu ZGO-1, bosta morala za odlog izvršbe zaprositi prvostopenjski upravni organ.

14. Glede na navedeno, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

15. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).