Jedro

Z vloženo tožbo tožnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, glede na to, da je bilo o njegovi obveznosti neposredno in s tem tudi o njegovi zatrjevani pravici odločeno z inšpekcijsko odločbo, ki se z izpodbijanim sklepom izvršuje.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim prvostopenjskim upravnim aktom, št. 06122-1721/2007/14 z dne 4. 11. 2011 je odločeno, da je odločba gradbene inšpekcije Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, številka 06122-1721/2007/10-1209 z dne 20. 10. 2010, s katero je bilo inšpekcijskima zavezancema A.A. in B.B., oba ….(tožnika v tem sporu) v izreku naloženo, da morata takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo nadzidave nad pritličjem obstoječega objekta, tlorisnih dimenzij cca. 9,0 m x 4,3 m, vključno s streho in balkonom tlorisnih dimenzij 9,0 m x 1,5 m, ki ga gradita na zemljišču s parc. št. 363/5 k.o. … ter do 20. 4. 2011 odstraniti nadzidan del objekta s streho in balkonom iz 1. točke te odločbe in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške, je postala izvršljiva dne 21. 4. 2011, zato se dovoli njena izvršba (točka 1 izreka). Pod 2. točko izreka je določeno, da sta tožnika dolžna odstraniti nadzidan del nad pritličjem obstoječega objekta, tlorisnih dimenzij cca. 9,0 m x 4,3 m vključno s streho in balkonom tlorisnih dimenzij 9,0 m x 1,5 m, na zemljišču s parc. št. 363/5 k.o. … na svoje stroške v naknadnem roku do 1. 6. 2012. Po preteku tega roka bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. Točka 3 določa, da o stroških izvršbe bo izdan poseben sklep in pod točko 4 je določano, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja ves postopek izdaje in pravnomočnosti v izreku navedenih odločb, kar pa sodišče v obrazložitev ne povzema. Gradbeni inšpektor je še dne 14. 10. 2011 na zemljišču s parcelno številko 363/5 k.o. … opravil ogled na kraju samem, kjer je ugotovljeno, da nadzidani del objekt z balkonom ni odstranjen.

2. Odločitev prvostopenjskega inšpekcijskega organa je potrdila pritožbena odločba tožene stranke, v kateri tudi odgovarja na pritožbene navedbe tožnikov v tem sporu.

3. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navajata, da sta obe odločitvi upravnih organov neobrazloženi, ker tožnikoma niso znani razlogi, zakaj v postopku nista zaslišana. S tem jima je kršena pravica do sodelovanja v postopku, ki mora biti zlasti vsebinska in ne le navidezna. Tožnici A.A. prvotna odločba o ustavitvi vseh del ni bila vročena. Sicer pa je samo A.A. edina lastnica spornih nepremičnin, zato bi se smela izpodbijana odločba glasiti zgolj nanjo kot zemljiškoknjižno lastnico, ne pa na oba tožnika. Dejansko stanje je nepravilno ugotovljeno, ker gre za nepremičnino v naravi, ki je nedeljiva celota, to pomeni, da bi teoretična rušitev nadzidave v obsegu nad pritličjem obstoječega objekta pomenila rušenje celotnega objekta. Tožnica ga je bila primorana obnoviti, ker je bil prvoten objekt pozidan že v letu 1825 in je sedaj stal skoraj 200 let in kot takšen absolutno potreben obnove. Na objektu je bila samo zamenjana več kot 50 let dotrajana streha in so se na podstrešju pred posegom zaredile razne živali. Odstranitev celotne strehe predstavlja nenadomestljivo škodo za gradbeni objekt. V naravi je balkon v celoti vključen v že predhodno obstoječo nepremičnino in predstavlja celovito nedeljivo celoto z objektom. Podiranje balkona bi ogrozilo celotno statičnost objekta. Iz priložene spletne povezave je jasno razvidno, da je tipična značilnost slovenske hiše gang – balkon in strma streha s čopom, kar se je izkazano tudi v tem primeru. Gre za nedovoljeni poseg v prostor, ker je na istem mestu že pred 200 let stal v gabaritih po tlorisu in obodnih stenah ter tudi v delu nad prvo ploščo enogradbeni objekt. Ni mogoče govoriti o posegu v prostor, ker je tam že pred skoraj 200 leti stal objekt, ki je bil dotrajan in potreben celovite obnove. V gabaritih se ta nič ne spreminja in celo sledi tipičnim značilnostim slovenskih hiš. Glede na izdano odločbo ima tožnica zgolj dve možnosti. Prva je, da pristane na odstranitev nadzidave, druga pa je, da objekt legalizira. Vsi organi so pri obravnavani zadevi vezani na načelo sorazmernosti. Glede na vse okoliščine je smotrna rešitev, da se ji omogoči legalizacija nadzidka in ne njegove odstranitve. Predlaga tudi izvedbo glavne obravnave, in da se tožbi ugodi ter izpodbijani sklep v zvezi z odločbo tožene stranke odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov; V spornem primeru tožnika vlagata tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, številka 06122-1721/2007/14 z dne 4. 11. 2011 in s katero je ugotovljeno, da je postala odločba gradbene inšpekcije Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, številka 06122-1721/2007/10-1209 z dne 20. 10. 2010 izvršljiva dne 21. 4. 2011 in se dovoli njena izvršba tako, da se tožnikoma naloži odstranitev nadzidanega dela nad pritličjem obstoječega objekta tlorisnih dimenzij cca. 9,0 m x 4,3 m vključno s streho in balkonom tlorisnih dimenzij 9,0 m x 1,5 m na zemljišču s parcelno številko 363/5 k.o. … na svoje stroške v naknadnem roku do 1. 6. 2012. Izpodbijani sklep pa ni upravni akt v smislu določbe 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Drugi odstavek 5. člena namreč določa, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Nadalje določa 2. člen v prvem odstavku ZUS-1, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Z vloženo tožbo pa tožnik tudi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, glede na to, da je bilo o njegovi obveznosti neposredno in s tem tudi o njegovi zatrjevani pravici odločeno z inšpekcijsko odločbo, številka 06122-1721/2007/10-1209 z dne 20. 10. 2010, ki se z izpodbijanim sklepom izvršuje. Za vložitev tožbe morata tožnika ves čas postopka izkazovati pravni interes za tožbo v tem smislu, da s tožbo lahko izboljšata svoj pravni položaj. Če pa takšen pravni interes ni izkazan, preneha pravovarstvena potreba za upravni spor, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 3. točke 36. člena ZUS-1.