Jedro

Nepomembna je okoliščina, ali je morala predlagateljica pridobiti soglasje nasprotnega udeleženca v smislu 113. člena ZZZDR (151. člen DZ) oziroma iskati pomoč pristojnega centra za socialno delo, če sporazum z nasprotnim udeležencem ni (ne bi) bil možen, saj to v ničemer ne vpliva na presojo o utemeljenosti odvzema roditeljske pravice (starševske skrbi).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za odvzem roditeljske pravice oziroma starševske skrbi nasprotnega udeleženca nad mladoletnima hčerkama udeležencev.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se nasprotnemu udeležencu roditeljska pravica oziroma starševska skrb odvzame, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da prvo sodišče ni postavilo izvedenca medicinske stroke in tudi ni pridobilo druge dokumentacije glede zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca, čeprav bi to moralo storiti, zaradi ugotavljanja, da nasprotni udeleženec ne more prevzeti starševske skrbi. Prvo sodišče je postavilo varstvo pravic nasprotnega udeleženca pred varstvo koristi otroka. Neutemeljen je zaključek prvega sodišča, da ni podana ogroženost otrok udeležencev. Ohranjanje starševske skrbi staršev, ki ne izvršujejo starševske skrbi, ni utemeljeno, ker to ni v skladu s koristjo otroka. Za odvzem starševske skrbi ni treba, da starš ogroža svoje otroke z neposrednim aktivnim ravnanjem, saj zadošča že pasivno ravnanje, ko svoje starševske skrbi preprosto ne izvršuje. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da mladoletni hčerki nista ogroženi. Prvo sodišče ni ugotavljalo, ali in na kakšen način se starševska skrb nasprotnega udeleženca izvršuje in kako neizvrševanje starševske skrbi vpliva na mladoletni hčerki. Prvo sodišče je neutemeljeno štelo, da predlog ni utemeljen tudi zato, ker nasprotni udeleženec ni kriv za svoje zdravstveno stanje, ki mu onemogoča izvrševanje starševske skrbi. Odvzem starševske skrbi se uporabi tudi v primeru objektivne nezmožnosti roditelja za izvrševanje roditeljske pravice, saj ni pomembno, ali je nasprotni udeleženec kriv za nastalo stanje ali ne (II Ips 161/2013). Prvo sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je svojo odločitev oprlo na dejstvo nekrivde nasprotnega udeleženca. Prvo sodišče je zmotno razlagalo pojem ogroženosti otroka. Za odvzem starševske skrbi je potrebna tudi ocena, da starš tudi v bodoče ne bo prevzel starševske skrbi, s čimer se prvo sodišče ni ukvarjalo. Nasprotni udeleženec je potrdil, da ni sposoben skrbeti za svoje otroke. Prvo sodišče se ni opredelilo do navedb predlagateljice, da stiki otrokoma povzročajo psihično obremenitev in stisko, ker ju oče ne razume. Pri nasprotnem udeležencu gre za trajno nezmožnost samostojnega izvrševanja roditeljske pravice in je zato mogoče varstvo koristi otrok zagotoviti samo z odvzemom starševske skrbi. Prvo sodišče v nasprotju z določbo 96. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ni pridobilo mnenja otrok. Napačen je zaključek prvega sodišča, da mladoletni hčerki nista izpostavljeni obveznosti skrbeti za svojega očeta in njegovo preživljanje, ko bosta polnoletni. S preživninsko obveznostjo do svojega očeta bi bili hčerki po svoji polnoletnosti nesorazmerno in neupravičeno obremenjeni.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vsebino roditeljske pravice je opredeljeval 4. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Gre predvsem za dolžnosti staršev, da zagotavljajo uspešen razvoj svojih otrok. Družinski zakonik (DZ) opredeljuje pojem starševske skrbi, ki je nadomestila roditeljsko pravico. Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj (prvi odstavek 6. člena DZ). Vsebina starševske skrbi je podrobneje opredeljena v prvem odstavku 136. člena DZ.

6. Po prvem odstavku 116. člena ZZZDR se roditeljska pravica odvzame roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali drugače hudo zanemarja svoje dolžnosti. Odvzem starševske skrbi je v DZ urejen podobno kot odvzem roditeljske pravice v ZZZDR. Sodišče staršu (staršema) odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bi lahko ali bo ponovno prevzel skrb za njegovo vzgojo in varstvo, zlasti če je hudo kršil obveznosti ali zlorabil pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, ali je otroka zapustil ali s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel zanj (prvi odstavek 176. člena DZ).

7. Ob razvezi zakonske zveze udeležencev (sodba in sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2148/2012-IV z dne 5. 9. 2013) sta bili njuni hčerki A. in B. zaupani predlagateljici v varstvo in vzgojo, glede stikov med nasprotnim udeležencem in hčerkama pa je bilo dogovorjeno, da se bodo izvajali praviloma enkrat tedensko v trajanju ene ure, pri čemer bosta starša termine stikov določala sproti, v skladu z možnostmi in željami otrok in staršev. Takšna ureditev stikov je bila posledica zdravstvenih težav nasprotnega udeleženca oziroma njegove nevrološke bolezni, zaradi katere je izgubil kratkoročni spomin, njegove zdravstvene težave pa občutno otežujejo tudi njegovo delovanje v starševski vlogi. Iz poročila CSD A. z dne 12. 6. 2019 izhaja, da ima nasprotni udeleženec s hčerkama le občasne stike, ki so bili v zadnjem obdobju zelo redki.

8. Odvzem roditeljske pravice oziroma starševske skrbi je mogoč samo tedaj, če to terja varovanje otrokovih koristi. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvega sodišča, da glede na zatrjevano podlago oziroma ugotovljene okoliščine niso izpolnjeni zakonski pogoji za odvzem roditeljske pravice oziroma starševske skrbi nasprotnega udeleženca. Hčerki udeležencev v ničemer nista ogroženi in je zanju pri predlagateljici v celoti poskrbljeno. Roditeljsko pravico oziroma starševsko skrb izvaja predlagateljica, glede na to, da sta ji bili hčerki zaupani v varstvo in vzgojo ter da je nasprotni udeleženec pri izvajanju roditeljske pravice oziroma starševske skrbi bistveno oviran zaradi bolezenskih težav. Po podatkih spisa nasprotni udeleženec med tednom živi samostojno v A. in hodi v ... (enota Centra ...), ob koncu tedna pa gre k svojima staršema v D., kar pomeni, da ni v celoti odvisen od pomoči drugih in da je izvajanje stikov med hčerkama in njim v smislu omenjene sodne poravnave možno ter s tem tudi ohranjanje vezi med njimi, pri čemer pa je predlagateljica tista, ki bi v teh okoliščinah morala aktivneje sodelovati, da bi se stiki izvrševali. Razumljivo je, da sta hčerki osebno prizadeti zaradi očetovih bolezenskih težav, katere glede na njihovo naravo obremenjujoče vplivajo na otroka in njuno željo po stikih (kakor tudi na vsebino stikov v času izvajanja), vendar pa zaradi tega ni mogoče zaključiti, da sta hčerki ogroženi in da je nasprotnemu udeležencu treba odvzeti roditeljsko pravico (starševsko skrb). Za angažiranje sodnega izvedenca medicinske stroke v ugotovljenih okoliščinah ni bilo nobenih razlogov, saj ni ugotovljeno, da bi nasprotni udeleženec kakorkoli ravnal tako, kot določa prvi odstavek 116. člena ZZZDR oziroma prvi odstavek 176. člena DZ. Nasprotni udeleženec ni kršil svojih starševskih obveznosti in mu ni mogoče očitati nobenega neustreznega ravnanja v tem pogledu.

9. Nepomembna je tudi okoliščina, ali je morala predlagateljica pridobiti soglasje nasprotnega udeleženca v smislu 113. člena ZZZDR (151. člen DZ) oziroma iskati pomoč pristojnega centra za socialno delo, če sporazum z nasprotnim udeležencem ni (ne bi) bil možen, saj to v ničemer ne vpliva na presojo o utemeljenosti odvzema roditeljske pravice (starševske skrbi). Sklicevanje predlagateljice na sklep VS RS II Ips 161/2013 ni utemeljeno, saj se nanaša na bistveno drugačno dejansko stanje. Brez vsake teže je okoliščina, da nasprotni udeleženec ne bi bil zmožen samostojno oziroma sam izvrševati roditeljske pravice (starševske skrbi). Prvo sodišče ni kršilo določb postopka, saj ni bilo dolžno postopati po prvem odstavku 96. člena ZNP-1, ker ta nepravdni postopek ne predstavlja postopka za varstvo koristi otroka iz 93. člena ZNP-1. Morebitna preživninska obveznost hčerk po njuni polnoletnosti do nasprotnega udeleženca (124. člen ZZZDR oziroma 185. člen DZ) tudi nima nobenega pomena za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za odvzem roditeljske pravice (starševske skrbi) nasprotnega udeleženca do mladoletnih hčerk.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).