Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je v obravnavani zadevi odločilen za materialnopravno presojo o pravici tožnika do invalidnine za telesno okvaro.
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je v obravnavani zadevi odločilen za materialnopravno presojo o pravici tožnika do invalidnine za telesno okvaro.
1. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da pri tožniku obstaja 80%-na telesna okvara od 2. 4. 2012 dalje in da se mu prizna invalidnina v znesku 82,90 EUR mesečno. Presodilo je, da bi moral toženec, glede na to, da je do poškodbe, zaradi katere je nastala telesna okvara, prišlo 2. 4. 2012, v času veljave Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) uporabiti ta zakon, ki „poškodbo pri delu“ opredeljuje drugače, kot Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 69/2012), ki je veljal v času podane zahteve za priznanje pravice in odločanja toženca.
2. Toženec v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije navaja, da je pri odločitvi pravilno uporabil ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013 dalje, saj je tožnikova osebna zdravnica podala predlog za uvedbo postopka za priznanje pravice do invalidnine v času, ko je ta zakon že veljal. Meni, da datum nastanka telesne okvare ne more vplivati na to, kateri predpis se bo uporabil pri odločanju o navedeni pravici. ZPIZ-2 v tretjem odstavku 403. člena omogoča pravico do invalidnine v skladu z določbami 143, do 145, ter 147. in 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Poškodbo pri delu pa 66. člen ZPIZ-2 opredeljuje drugače, kot prej veljavni ZPIZ-1. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, kateri predpis je v obravnavani zadevi odločilen za materialnopravno presojo o tem, ali ima tožnik pravico do invalidnine za telesno okvaro.
3. Predlog je utemeljen.
4. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
5. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je vprašanje, ki ga postavlja predlagatelj, pomembno, zato je revizijo v predlaganem obsegu dopustilo.