- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep III DoR 62/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:III.DOR.62.2010 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V predlogu predlagateljica ni konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. Pg 111/2007 z dne 5. 10. 2009, s katero je sodišče ugotovilo obstoj terjatev tožeče stranki in obstoj terjatve tožene stranke ter jih do višine 13.901,77 EUR pobotalo.
2. Predlagateljica revizije ugovarja odločitvi sodišč o medsebojnem pobotu terjatev, saj naj bi sodišči zmotno uporabili materialno pravo glede odločitve o ugovoru zastaranja tožeče stranke glede v pobot uveljavljene terjatve. Sodišče druge stopnje naj bi izdalo odločitev, ki odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (Sklep VS RS, št. III Ips 179/2006 z dne 24. 4. 2007), saj pri dovolitvi pobotanja ni upoštevalo dejstva, da so terjatve tožene stranke že zastarale. Tožeča stranka navaja tudi druge procesne in materialnopravne kršitve, ki naj bi odstopale od sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar pa v predlogu revizije ne zastavi nobenega konkretnega pravnega vprašanja.
3. Predlog ni popoln.
4. Glede na četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bistveno, da predlagatelj natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost (kot je ta opredeljena v prvem odstavku 367.a člena ZPP), ter da na kratko obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega vprašanja Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.
5. V predlogu predlagateljica ni konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.