Jedro

V pretežnem delu se postavljena vprašanja nanašajo na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar ne more biti revizijski razlog in zato revizije tudi ni mogoče dopustiti. Izpodbijana sodba ne odstopa od prakse pritožbenega sodišča, ki tudi ni v nasprotju z razlogi v sodbi VIII Ips 288/2008.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo obračun 28.765,00 EUR bruto z izplačilom mesečnih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od avgusta 2006 do decembra 2010. Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi tožnikove stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik v obdobju od avgusta 2006 do decembra 2010 pri toženi stranki opravljal nadure, ki jih ta ni plačala. Tožnik je delal preko polnega delovnega časa zaradi velikega obsega dela in kratkih rokov, za toženo stranko pa je bilo bistveno, da so projekti pravočasno zaključeni. Število opravljenih ur izhaja iz tožnikove evidence delovnih ur, ki jo je sproti sporočal toženi stranki, ki pa je ni upoštevala za obračun nadur. Tožena stranka ob vsakokratnih predložitvah tožnikovih evidenc ni ugovarjala številu in potrebnosti delovnih ur za opravo del. Ker je tožena stranka od tožnika zahtevala izvedbo del in je bilo njegovo delo potrebno, je zahtevek za izplačilo nadur utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. V njem izpostavlja številna vprašanja. Med drugim navaja, da izpodbijana sodba odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 288/2008. Tožniku nadurno delo ni bilo izrecno odrejeno. Sodišče ne bi smelo slediti le tožnikovi evidenci opravljenih ur, temveč bi moralo postaviti izvedenca, ki bi objektiviziral potrebnost tožnikovih opravljenih del glede na pričakovan obseg dela. Toženi stranki je bila kršena pravica do izjave, ker na njen predlog ni bil postavljen tak izvedenec. Izvedenec ekonomske stroke, ki je izračunal višino plačila za opravljene nadure, ni mogel upoštevati dejanske potrebe za opravljanje teh ur. Tožena stranka ni plačevala evidentiranih nadur, kar jasno pomeni, da jih je zavračala.

4. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Predlog ni utemeljen.

6. V pretežnem delu se postavljena vprašanja nanašajo na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar ne more biti revizijski razlog in zato revizije tudi ni mogoče dopustiti. Izpodbijana sodba ne odstopa od prakse pritožbenega sodišča, ki tudi ni v nasprotju z razlogi v sodbi VIII Ips 288/2008. 7. Ker ne obstajajo pogoji za dopustitev iz 367a. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.