Jedro

Ob ugotovitvi sodišča, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za predsednika uprave in da je bila na podlagi sprememb statuta družbe uvedena enočlanska uprava družbe ter je bil zato tožnik (skupaj s preostalima članoma uprave) z mesta predsednika uprave s strani nadzornega sveta razrešen, istočasno pa je bil imenovan nov nosilec enočlanske uprave, je sodišče utemeljeno presodilo, da pomeni taka v bistvu statusna sprememba vodenja delniške družbe v primeru, da so dotedanji predsednik in člani uprave v delovnem razmerju, v delovno pravnem smislu utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je le ta opredeljen v prvi alinei prvega odstavka in drugem odstavku 88. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delovnemu mestu predsednika uprave, ki mu jo je podala tožena stranka dne 25. 4. 2008, in zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje po izteku odpovednega roka ni prenehalo. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za vrnitev tožnika na delo in priznanje pravic iz delovnega razmerja, vključno z izplačilom plače, oziroma za čas zaposlitve drugje, izplačilom razlike plače, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih neto zneskov, izplačilom božičnice za leto 2008 in izplačilom stimulativnega plačila plače za leto 2007 v znesku 35.299,35 EUR bruto. Zavrnilo je tudi tožnikov podredni zahtevek za plačilo odpravnine v znesku 32.357,71 EUR bruto in tožniku naložilo, da toženi stranki povrne 1.600,29 EUR stroškov postopka. Ugotovilo je, da je bila pri toženi stranki zaradi upada poslovanja in posledične statusne reorganizacije namesto tričlanske uvedena enočlanska uprava. Taka organizacijska sprememba, zaradi katere je bil tožnik razrešen s funkcije predsednika uprave, pa je istočasno pomenila poslovni razlog, zaradi katerega je bila tožniku pogodba o zaposlitvi zakonito odpovedana. Ker je ob tem tožnik odklonil ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, mu je delovno razmerje zakonito prenehalo brez pravice do odpravnine.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahtevka za plačilo plače iz naslova stimulacije za leto 2007 in glede zavrnitve zahtevka za plačilo odpravnine ter glede odločitve o toženkinih stroških postopka ugodilo in v tem delu odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje. Glede odločitve o zakonitosti odpovedi in o prenehanju pravic iz delovnega razmerja po poteku odpovednega roka ter vrnitvi tožnika na delo pa je ob soglasju z razlogi izpodbijane sodbe pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno zavrnilno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Izrecno uveljavlja kršitve določb postopka v smislu prvega odstavka ter 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s tem da kršitev v smislu prvega odstavka povezuje z zmotno uporabo materialnega prava, sicer pa navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma, da so razlogi v nasprotju z vsebino zapisnikov o zaslišanju prič. Navaja, da tožena stranka utemeljenega poslovnega razloga ni dokazala, da se poslovanje tožene stranke po razrešitvi tožnika in imenovanju enočlanske uprave ni izboljšalo, tako da bi moralo sodišče ugotoviti, da sprememba uprave pri toženi stranki ni bila potrebna in je bila reorganizacija izvedena v bistvu le zaradi imenovanja druge osebe na isto delovno mesto. Šlo je torej le za navidezno spremembo in navidezne oziroma šikanozne razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na to kažejo tudi že predhodni kontakti predsednika nadzornega sveta s tožnikom. Zaradi varstva zaposlitve bi se moralo sodišče do takih ravnanj tožene stranke vsebino opredeliti.

4. V odgovoru tožena stranka prereka revizijske navedbe in navaja, da pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani poteka gospodarski spor o sklepu o razrešitvi tožnika s funkcije predsednika uprave in zato sodišče v tem delovnem sporu ni moglo odločati o zakonitosti odpoklica.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Bistvene kršitve v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP revizija utemeljuje zgolj z nestrinjanjem z materialnopravnimi razlogi izpodbijane sodbe. Hkrati revizija neutemeljeno navaja, da sodbi nižjih sodišč nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Revizija tudi ne navaja pravno pomembnih odstopanj med vsebino listin o zaslišanju prič in razlogi sodbe. Zato v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb postopka v smislu prvega odstavka in 14. ter 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane.

8. Ob ugotovitvi sodišča, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za predsednika uprave in da je bila na podlagi sprememb statuta družbe uvedena enočlanska uprava družbe ter je bil zato tožnik dne 9. 4. 2008 (skupaj s preostalima članoma uprave) z mesta predsednika uprave s strani nadzornega sveta razrešen istočasno pa je bil imenovan nov nosilec enočlanske uprave, je sodišče utemeljeno presodilo, da pomeni taka v bistvu statusna sprememba vodenja delniške družbe v primeru, da so dotedanji predsednik in člani uprave v delovnem razmerju, v delovno pravnem smislu utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je le ta opredeljen v prvi alinei prvega odstavka in drugem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Gre za organizacijski razlog, saj delovno mesto predsednika, ki si deli delo s člani uprave in z njimi skupno vodi družbo, ni isto, kot delovno mesto enoosebne uprave, na katerem je odgovorna za vodenje družba le ena oseba (glej 265. in 266. člen Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1). Izvedba takšne organizacijske spremembe zato gotovo pomeni prenehanje potreb po delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za predsednika več članske uprave v smislu navedenih določb ZDR.

9. Sodišče pravilno ugotavlja, da je taka organizacijska sprememba o sestavi uprave delniške družbe v izključni pristojnosti pristojnih organov družbe in delovno sodišče vsebinsko vanjo ne more posegati. Prav tako je ob taki spremembi imenovanje enoosebne uprave v kompetenci pristojnega organa, to je nadzornega sveta družbe (268. člen ZGD-1). Morebitna osebna stališča posameznih članov uprave glede potrebnosti take spremembe na veljavnost odločitve o spremembi uprave ne more vplivati. Trditve o šikanoznosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zato niso utemeljene.

10. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi zakonito odpovedana iz utemeljenega poslovnega razloga.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.