Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v korist gospodujočih nepremičnin parc. št. 886, 887/2, 887/1, 1528 in 879 k. o. ..., vse last prvega tožnika, parc. št. 887/3 k. o. ..., last drugega tožnika, in parc. št. 880 k. o. ..., last tretje tožnice, po obstoječi poti obstoji stvarna služnost hoje in vožnje z osebnimi avtomobili in traktorji za uporabo z namenom obdelave vinograda in pridelave vina, in sicer po služečih nepremičninah parc. št. 888/3 in 1529 k. o. ..., ki sta v solasti obeh tožencev, vsakega do ½. Tožencema je naložilo, da morata v roku treh dni z obstoječe poti, ki poteka po njunih nepremičninah, odstraniti naložene deske, zarjavelo podvozje štirikolesnega vozila in odpadni material ter tožnikom omogočiti prevoznost in prehodnost poti za potrebe gospodujočih nepremičnin; v bodoče pa jima je naložilo, naj se vzdržita vsakršnih dejanj, ki bi preprečevala izvrševanje služnosti hoje in vožnje z osebnimi avtomobili in traktorji po tej poti. Poleg tega je tožencema naložilo, da morata tožnikom povrniti njihove pravdne stroške v višini 1.466,23 EUR.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.
3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlagata toženca predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, glede na to, kdaj sta toženca pridobila lastninsko pravico (prvi toženec leta 1981 po izročilni pogodbi, druga toženka leta 1997, po darilni pogodbi med zakoncema), pravice pridobljene s priposestvovanjem pa ne morejo iti na škodo dobrovernega pridobitelja? in 2) Ali je pravilno uporabljeno materialno pravo v delu, ko sodišče ugotavlja pogoje za priposestvovanje, ne naredi pa testa sorazmernosti med pravico do zasebne lastnine in pravico do stvarne služnosti, če gre pot preko ozkega dvorišča? V utemeljitvi predloga navajata, da nižji sodišči nista pravilno uporabili materialnega prava, glede na to, kdaj sta toženca pridobila lastninsko pravico (leta 1981 oziroma 1997), pravice pridobljene s priposestvovanjem pa ne morejo iti na škodo dobrovernega pridobitelja. Tožba je bila vložena v času veljavnosti Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in ne Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Sodišče bi moralo utemeljenost zahtevka preverjati glede na predpise, veljavne v času sojenja. Ko je prvi toženec leta 1981 pridobil lastninsko pravico, priposestvovanje še ni izteklo. Ko je druga toženka leta 1997 pridobila lastninsko pravico, domnevna pravica tožnikov še ni bila predmet sodnega postopka in je bila toženka v dobri veri. Zato velja omejitev iz drugega odstavka 44. člena SPZ. Sodišči zaradi zmotnega materialnopravnega stališča teh omejitev nista preverjali in sodbi o tem nimata razlogov. S tem je bilo poseženo v ustavno pravico tožencev do zasebne lastnine. Glede drugega postavljenega vprašanja pa menita, da je ustanovitev služnosti ob obstoju druge poti nesorazmeren poseg v lastninsko pravico tožencev. Pravica tožnikov do lastnine in dostopa do svojih parcel je v koliziji s pravico tožencev do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Vprašanje je, ali je v skladu s testom sorazmernosti, da je sodišče ugotovilo stvarno služnost hoje in vožnje po parcelah v lasti tožencev, in sicer po obstoječi poti. Upoštevaje drug dostop do parcel tožnikov ter dejstvo, da gre za ozko dvorišče, gre za nedopusten poseg v človekove pravice tožencev iz 33., 35. in 36. člena Ustave.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).