Jedro

Za materialnopravno presojo pogodbene kavze ne zadostuje dejstvo, da je oseba želela na drugo pogodbeno stranko prenesti lastninsko pravico, marveč je treba upoštevati tudi njene interese oziroma razloge, zakaj je to storila. Šele tako ugotovljena podlaga pravnega posla nam omogoča njegovo pravno kvalifikacijo. To je seveda pomembno, ne le zato, da sodišče lahko presodi, ali posel kavzo sploh ima ali ne. Če je namreč sploh nima, potem je pogodba nična. Opredelitev kavze nam šele pove, za kakšno pogodbo v resnici sploh gre. Dalje, pojasni nam, ali je pogodba zgolj navidezna, in če je, kakšno pogodbo morda potem prikriva ter ali je ta, prikrita pogodba veljavna.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Izhodišče spora

1. Srž tega revizijskega postopka se nanaša na (napačno) ovsebinjanje pogodbenega instituta kavze v izpodbijani sodbi.

2. V tej pravdi tožnica z več zornih kotov problematizira veljavnost kupoprodajne pogodbe z dne 26. 2. 2009. V njej nastopa kot prodajalka, pravni prednik toženk pa kot kupec. Predmet pogodbe je bila prodaja nepremičnine. Lastninska pravica je bila v zemljiškoknjižnem postopku prenesena na kupca. Tožnica primarno uveljavlja ničnost te pogodbe ter zahteva izbris vknjižbe. Podredno je postavila zahtevek, s katerim naj se ugotovi, da je od pogodbe odstopila ter da je toženka dolžna izstaviti listino za povratni vpis lastninske pravice nanjo. Drugi podredni zahtevek je denarni. Pomeni protivrednost predmeta pogodbe.

3. Osrednja poanta tožnice v tožbi je, da je pravni prednik toženk ob sklenitvi pogodbe ravnal nepošteno. Plod nepoštenega ravnanja je listina, ki je naslovljena kot kupoprodajna pogodba, čeprav takšnega razmerja med pogodbenima strankama v resnici sploh ni bilo. Sklicuje se na več materialnopravnih opornih mest v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), ki naj utemeljijo ničnost pogodbe. Eno izmed teh je tudi neobstoj podlage (razloga, kavze) te pogodbe.

Dosedanji potek postopka

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarni zahtevek kakor oba podredna.

5. Proti sodbi sodišča prve stopnje je pritožbo vložila tožnica. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

6. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepom II DoR 485/2023 z dne 3. 4. 2024 dopustilo revizijo tožnice glede naslednjega vprašanja:

- Ali za materialnopravno presojo pogodbene kavze zadostuje dejstvo, da je oseba želela na drugo prenesti lastninsko pravico, ali je pri tem treba upoštevati tudi njene interese oz. podlago za razloge, zakaj je to storila, npr. zaradi neke protidajatve?

Bistvo strankinih navedb v revizijskem postopku

7. Na podlagi sklepa o dopustitvi revizije je tožnica vložila revizijo. Bistveni poudarki so naslednji:

Po stališču revidentke je pomembno ne samo, k čemu se je nekdo zavezal (se pravi, kaj je predmet pogodbe), temveč tudi, zakaj je to storil, zakaj se je zavezal. Dejstvo je, da ni mogoče enačiti primerov, ko nekdo prenese lastninsko pravico na drugo osebo odplačno ali neodplačno.

Ni sporno v tej zadevi, da je tožnica imela namen prenesti lastninsko pravico. Sporno je, da za prenos lastninske pravice ni dobila dogovorjene protidajatve.

Sodišče je presojalo zgolj del kavze, in sicer ali je tožnica imela namen prenesti lastninsko pravico. Sodišču očita, da nadalje ni presojalo, kaj so bili razlogi oz. kakšen interes je imela tožnica za prenos lastninske pravice.

Dalje revidentka ponavlja svoje videnje postopka sklepanja pogodbe. Znova tudi trdi, da pogodba, ki je sklenjena (z glavnim) namenom izigrati poštenost in dobro vero ene stranke in jo namenoma prikrajšati v njenih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna. Podlaga pogodbe je po stališču revidentke tisti elementarni interes, zaradi katerega stranki sklepata pogodbo in ki, če izostane, povzroči njeno ničnost. Ker prodajna pogodba podlage ni imela, je nična. Med strankama je bila mišljena menjalna pogodba prek dvojnih daril, tožena stranka pa je želela očitno zgolj doseči premoženjsko korist na račun neizkušenosti in pravne neveščosti tožnice.

8. Tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila.

Presoja Vrhovnega sodišča

9. Revizija je utemeljena.

Splošno o institutu kavze (podlage, razloga)

10. Podlaga pravnega posla je eden osrednjih institutov pogodbenega prava. Je tudi zakonski institut, a njegovo pojmovno ovsebinjenje in vsebinske razsežnosti so zlasti plod teorije pogodbenega prava. Podrobnejša teoretična razčlemba v tem revizijskem postopku ni potrebna. Razlogi o kavzi v izpodbijani sodbi so namreč v opreki z vsemi pogledi na kavzo: objektivnimi, subjektivnimi in mešanimi. Zato zadošča, da se Vrhovno sodišče v nadaljevanju opre na obča teoretična stališča.

11. Pojem podlage pogodbe je izrecno ubeseden v 39. členu OZ. V tem členu je urejena ničnostna sankcija za primer, če pogodba podlage sploh nima ali če jo ima, vendar je ta nedopustna. Sam pojem tu zakonsko ni definiran. Le v oklepaju je navedeno še dodatno poimenovanje: razlog.

12. V teoriji obligacijskega prava pa je najbolj uveljavljen še tretji termin: to je kavza. Ta termin razkriva neko kavzalnost, vzročnost. Gre za vzajemno vzročnost, ki povezuje obe nasprotni izpolnitvi v smiselno življenjsko celoto. Kavza pogodbe je torej odločilni razlog, zaradi katerega stranki vstopata v pogodbeno razmerje. Predstavlja skupen namen pogodbenikov, razlog, zaradi katerega se stranki vzajemno zavezujeta. Če soglasja (konsenza) o podlagi ni, pogodba sploh ne nastane (16. člen OZ).

13. Kavza nam dalje razkriva, kaj sta stranki z nastalim obligacijskim razmerjem želeli doseči. Pomaga nam, da pogodbo pravno umestimo (kvalificiramo) ter razlagamo in s tem ovsebinimo (drugi odstavek 82. člena OZ določa razlagalni kanon: iskanje skupnega namena pogodbenikov).

14. Kavza torej vzročno povezuje nasprotni izpolnitveni ravnaji ter med njima vzpostavlja vrednotno razmerje, katerega načelno izhodišče je enakovrednost (ekvivalenca) s kavzo povezanih nasprotnih obveznosti. Prek kavze in resničnega skupnega namena pogodbenikov vodi naposled pot k morebitnemu sklepu o navidezni pogodbi ter o morebitni resnični pogodbi, ki jo ta prikriva (50. člen OZ). In ta je znova predmet presoje prek kavze.

15. Ko gre za spor o veljavnosti pogodbe, je torej še kako pomembno, kako sta glede na skupen namen pogodbenikov ter glede na konkretne okoliščine posla nasprotni izpolnitveni ravnanji med seboj povezani, tudi to, kakšno je vrednotno razmerje med njima. Šele, ko to razčistimo, sploh lahko vsebinsko opredelimo, ali ima pogodba veljavno podlago ali ne. Gre za kavzo, ki je v vzajemnosti, torej zavezo zaradi nasprotne zaveze, zavezo z jasnim ekonomskim namenom (causa acquirendi)? Ali morda za kavzo spričo že obstoječe obveznosti, ki naj jo zavaruje, utrdi (causa solvendi)? Ali za kavzo, ki korenini v darilnem namenu (causa donandi)?

Odgovor na dopuščeno vprašanje

16. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je ob vsem doslej povedanem jasen. Za materialnopravno presojo pogodbene kavze ne zadostuje dejstvo, da je oseba želela na drugo pogodbeno stranko prenesti lastninsko pravico, marveč je treba upoštevati tudi njene interese oziroma razloge, zakaj je to storila. Šele tako ugotovljena podlaga pravnega posla nam omogoča njegovo pravno kvalifikacijo. To je seveda pomembno, ne le zato, da sodišče lahko presodi, ali posel kavzo sploh ima ali ne. Če je namreč sploh nima, potem je pogodba nična. Opredelitev kavze nam šele pove, za kakšno pogodbo v resnici sploh gre. Dalje, pojasni nam, ali je pogodba zgolj navidezna, in če je, kakšno pogodbo morda potem prikriva ter ali je ta, prikrita pogodba veljavna.

Presoja pravnega izhodišča v izpodbijani sodbi

17. Izhodišče pritožbenega sodišča je podano v 6. točki obrazložitve. Tam beremo, da tožnica sama navaja, češ da je nesporen skupni namen obeh pravdnih strank moč najti v tem, da je tožnica želela prenesti svojo lastninsko pravico na nepremičnini na pravnega prednika toženk, ki pa je želel postati lastnik te nepremičnine. Revidentka utemeljeno opozarja, da je takšno stališče z vidika kavze le polovično. Ne upošteva namreč razloga, zakaj ena pogodbena stranka prenaša lastninsko pravico na drugo. Takšno materialnopravno stališče je sprto z bistvom teorije o kavzi.

18. Posledica napačnega materialnopravnega izhodišča se nato odrazi v nizu napačnih odgovorov pritožbenega sodišča na pritožbene navedbe. Prvi primer je že v sami 6. točki, kjer pritožbeno sodišče odreče potrebo po zaslišanju prič, ki bi lahko sodišče prepričale o namenu in volji strank, češ da je to nepotrebno, ker kavza ni sporna. Dalje se pritožbeno sodišče zaradi napačnega izhodišča ni ukvarjalo s pritožbenimi navedbami, ali je bila kupnina sploh plačana ali ne. Če kupnina ni bila plačana, čeprav je to potrjeno v sami pogodbeni listini, bi bil to močan indic za sklep, da resnična pogodba nima tipične kavze prodajne pogodbe, marveč je ta zgolj zapisana - kar jasno odpira nadaljnja vprašanja. Kako in zakaj je lahko prišlo do takšnega, neresničnega zapisa? Je pogodba navidezna in prikriva nekaj drugega? Nek drug posel? Ali pa se zadaj morda skriva goljufija?

19. Kako zelo je bila sedanja revidentka prikrajšana za odgovor na svoje pritožbene izjave, nam naposled razkrije branje obrazložitve v 11. in 12. točki izpodbijane sodbe. Tam preberemo: "Sodišče druge stopnje le dodaja, da OZ tudi z navidezno pogodbo ne predpisuje absolutne ničnostne sankcije. Če navidezna pogodba prekriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. Tožnica zatrjuje, da sta z nečakom sklenila darilno pogodbo, kar pomeni, da je bil njun namen tudi s sporno pogodbo v celoti realiziran". Ti razlogi v resnici povejo, da je po prepričanju pritožbenega sodišča prav vseeno, kakšna je sploh kavza konkretne pogodbe. Po tej logiki naj bi bilo - kljub potrdilu o plačani kupnini - tudi nepomembno, ali je kupec plačal kupnino ali ne.

20. Enako povejo tudi naslednji razlogi v 12. točki izpodbijane sodbe: "Njene trditve, da je 10 let po sklenitvi pogodbe izvedela, da je bila sklenjena kupoprodajna pogodba in ne darilna, da je bila v zmoti oz. prevarana, niso prepričljive, ker so tudi same s seboj v nasprotju. Pri daritvi namreč gre za neodplačen prenos lastninske pravice in v kolikor sledimo njenim trditvam, da kupnine ni prejela, je bil ta pogodbeni namen dosežen." To bi držalo, če bi bil podan darilni namen. Tega sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo. Kakor tudi ni ugotovilo, da je prodajna pogodba navidezna.

21. Presoja je torej oprta na napačno stališče, da je pomembno le to, da je bil namen posla v prenosu lastninske pravice, nepomembno pa naj bi bilo, v kakšen pogodbeni kontekst je ta namen umeščen.

Kakšne so pravne posledice napačnega pravnega izhodišča v izpodbijani sodbi?

22. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila tožnici zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča odvzeta pravica do polnega vsebinskega dialoga s pritožbenim sodiščem. Pritožbeno sodišče je pritožnici odreklo razpravo o namenu in volji pogodbenih strank ter o razlogu pogodbene zaveze.

Odločitev Vrhovnega sodišča

23. Podan je revizijski razlog iz drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kar je Vrhovnemu sodišču narekovalo, da sodbo pritožbenega sodišča razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v ponovno odločanje o pritožbi.

24. (Ne)odločitev o stroških postopka temelji na pooblastilu iz tretjega odstavka 165. člena ZPP.

25. Vrhovno sodišče je odločalo o senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Vse revizijske navedbe, ki te presegajo oziroma jim nasprotujejo, so zato neupoštevne.

Op. št. (2)Nekaj mesecev oziroma ko bo začel delovati lokal tožencev na Selanovem trgu, kar se je zgodilo v letu 1993; poleg tega je tožnik že pred zapisom potrdila z dne 16. 1. 1995 od tožencev večkrat zahteval vrnitev posojila.

Temeljni komentatorski slovenski deli s tega področja sta: Cigoj S., Komentar obligacijskih razmerij - Veliki komentar Zakona o obligacijskih razmerjih, I. knjiga, Ljubljana, 1984, str. 190-208.; Grilc P. v: Juhart M., Plavšak N. (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 289-319;

Skupen namen pogodbenikov kot oporno mesto nam kaže, kakšen je pomen kavze za pogodbeno razmerje v vseh pogodbenih fazah. Na izjalovljen skupen namen pogodbenikov se tako navezuje pravilo o razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ), kakor tudi pravilo o vzajemni ugasnitvi obveznosti oziroma dolžnosti vračanja po pravilu o nemožnosti izpolnitve v dvostranski pogodbi (116. člen OZ).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 16, 39, 39/2, 50, 82, 82/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.