Jedro

Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 5072399 z dne 26. 2. 2007 in 17. 7. 2006, tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 6. 6. 2006 dalje zaradi posledic poškodbe pri delu z dne 1. 7. 2004 (70 %) in bolezni (30 %), odločilo, da ima tožnik pravico do invalidske pokojnine od 6. 6. 2006 ter naložilo toženi stranki, da o odmeri in izplačevanju te pokojnine odloči s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Toženi stranki je naložilo tudi, da tožniku povrne stroške postopka. Odločitev o tožnikovi invalidnosti I. kategorije je utemeljena predvsem na izvedenskem mnenju, sodišče pa je sicer ugotovilo, da tožnik izpolnjuje vse ostale pogoje za pridobitev invalidske pokojnine, med temi tudi gostoto pokojninske dobe po 68. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.). Pravico do invalidske pokojnine mu je priznalo od datuma nastanka invalidnosti in se pri tem sklicevalo na določbo petega odstavka 156. člena ZPIZ-1. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu, to je glede priznanja pravice do invalidske pokojnine od 6. 6. 2006 in odločitve, da mora tožena stranka s posebno odločbo odločiti o odmeri in izplačevanju te pokojnine, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem se je sklicevalo tudi na 67. člen ZPIZ-1 in drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1, iz katerega izhaja, da je pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine v smislu njene uveljavitve in uživanja tudi prenehanje zavarovanja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z odločitvijo sodišča o priznanju pravice do invalidske pokojnine od 6. 6. 2006 dalje, torej od dneva nastanka invalidnosti. Navaja, da začetek uživanja posamezne pravice ni vedno istoveten z datumom izpolnitve pogojev, na kar je opozorilo že Vrhovno sodišče v sodbah VIII Ips 165/2004, VIII Ips 81/2005 in VIII Ips 167/2007. Tožniku je mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine le ob uporabi drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1, torej pod pogojem prenehanja obveznega zavarovanja. Tožnik pa je bil na dan 6. 6. 2006 še vedno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ne bi bilo dopustno, da bi imel v obdobju od nastanka invalidnosti do odjave iz obveznega zavarovanja dvojni status, in sicer status aktivnega zavarovanca in upokojenca in bi prejemal denarne prejemke iz dveh različnih naslovov, ki se med seboj izključujeta. Peti odstavek 156. člena ZPIZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena, ki govori o izplačevanju pokojnine, je mogoče uporabiti na način, kot ga je tolmačilo sodišče druge stopnje le v primeru, če gre za osebo, ki ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na koncu v reviziji opozarja tudi na sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 359/2008. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija očita sodišču druge stopnje zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z odločitvijo o priznanju pravice do invalidske pokojnine tožniku že z dnem nastanka invalidnosti, ne glede na dejstvo, da je bil tožnik takrat še vedno zavarovan.

7. To revizijsko stališče ni utemeljeno. Vrhovno sodišče je že v številnih podobnih zadevah zavzelo jasno stališče, da iz določb ZPIZ-1 izhaja ločevanje med opredelitvijo pravic na podlagi invalidnosti (s pogoji za pridobitev teh pravic, datumi pridobitve, trajanjem pravic) in izplačevanjem le-teh, to je dejansko realizacijo. Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se mu s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine. Pogoj za izplačevanje je dejansko prenehanje obveznega zavarovanja (razen za vajence in osebe iz drugega odstavka 34. člena ZPIZ-1 – drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), to dejstvo pa bo tožena stranka upoštevala pri odmeri invalidske pokojnine tožniku in izplačevanju te pokojnine.

8. Sodne odločbe, na katere se v podkrepitev svojih stališč sklicuje tožena stranka v reviziji, niso pomembne za odločitev, saj se ne nanašajo na primer, ko sodišče odloči o nezakonitosti odločb tožene stranke na podlagi invalidnosti, te odločbe odpravi in zavarovanca razporedi v kategorijo invalidnosti ter v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDSS-1 odloči tudi o pravici, katere priznanje ne more biti pogojno ali odvisno od poteka roka, toženi stranki pa naloži izdajo odločbe o odmeri in izplačilu, temveč se nanaša na vprašanje začetka izplačevanja oziroma uživanja pravice, ki je vezana na prenehanje zavarovanja. Primerljiva sodna praksa Vrhovnega sodišča izhaja iz odločb v zadevah VIII Ips 181/2008, VIII Ips 523/2008, VIII Ips 536/2008, VIII Ips 56/2009, VIII Ips 84/2010, itd. 9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.